Franja

biti¹ (sem)

1. sein; (obstajati) existieren
je/ni es gibt/es gibt nicht (je razlog/ni razloga … es gibt Grund/ keinen Grund …)
česa je še (etwas) gibt es noch (kruha je še Brot gibt es noch)

2.
biti kaj (etwas) sein (biti otroška zdravnica/sprevodnik Kinderärztin/Schaffner sein)
jaz sem, ki sem ich bin, der "ich-bin-da"

3.
biti kakšen sein (biti velik/rdečelasa/čistokrven/žalosten groß/rothaarig/reinrassig/traurig sein)
po okusu: schmecken (biti grenak/kisel/sladkast bitter/sauer/süßlich schmecken)
biti (zelo) lačen/žejen (großen) Hunger/Durst haben
ne biti lačen/žejen keinen Hunger/Durst haben

4.
je/so/ni (potekati) stattfinden (seja je v dvorani B die Sitzung findet im Saal B statt; pogrebne slovesnosti bodo v ponedeljek die Begräbnisfeierlichkeiten finden am Montag statt)
(koga) ni (jemand) ist nicht hier/da
koga še ni (jemand) ist noch nicht gekommen (Karla še ni Karl ist noch nicht gekommen; staršev še ni nazaj/doma die Eltern sind noch nicht zurück/sind noch nicht gekommen)
šole jutri ne bo (morgen) gibt es keine Schule

5.
je/ni tako dem ist (nicht) so

6.
biti do česa: meni je do česa mir ist an (etwas) gelegen; ich habe Interesse an (einer Sache) (meni je do resnice mir ist es an der Wahrheit gelegen; meni ni do mesa ich habe kein Verlangen nach Fleisch)
meni je/ni do koga mir ist an (jemandem) gelegen/nicht gelegen; (jemand) interessiert mich (nicht)
|
biti iz Pariza/dobre hiše: aus (Paris/gutem Haus) sein
biti iz najhujšega über dem Berg sein
|
biti na kom: na tebi je, da … es ist/liegt an (dir), zu …
|
biti ob kaj (etwas) verloren haben (ob vse sem ich habe alles verloren/mir wurde alles genommen; bil je ob življenje er ist ums Leben gekommen; bil je ob kosilo er ist ohne Mittagessen geblieben)
|
biti pri teti/zdravniku: bei (der Tante/dem Arzt) sein; (die Tante/den Arzt) besuchen; zabavi: besuchen; (večerni) predstavi: in (der Vorstellung/Abendvorstellung) sein
biti pri čem : vem, pri čem sem (ich weiß,) woran ich bin
|
biti za (odobravati/podpirati) dafür sein
|
meni je/ni ➞ → dobro, dolgčas, slabo, všeč itn.
biti ➞ → na glasu itn.
v restavraciji: za koga je (riba)? wer bekommt ([den] Fisch)?

blažen pridevnik
1. (srečen) ▸ áldott, mámorosLepše je pozimi, ko ni turistov in je vse naokrog blažen mir in tišina. ▸ Szebb télen, amikor nincsenek turisták, és körös-körül áldott békesség és csend honol.
Na njihovih obrazih je sijal blažen nasmeh. ▸ Áldott mosoly ragyogott az arcukon.
Morali bi videti blaženi izraz na njegovem obrazu. ▸ Látni kellett volna az áldott kifejezést az arcán.

2. religija (razglašen za zveličanega) ▸ boldog
3. religija (blagoslovljen) ▸ áldott
Dvigal je roke k molitvi ter zanosno govoril o svetih, blaženih božičnih nočeh. ▸ Kezét imára emelte, és lelkesen beszélt a szent, áldott karácsonyi éjszakákról.
Blažena devica Marija, usmili se! ▸ Áldott Szűz Mária, irgalmazz!

čas moški spol (-a …)

1. die Zeit (tudi fizika, filozofija), -zeit (iskanja Suchzeit, tehnika, šport izmerjeni Aufnahmezeit, tehnika izdelave enega kosa Stückzeit/Fertigungszeit, kuhanja Kochzeit/Garzeit, minimalni Mindestzeit, minimalni premora Mindestruhezeit, mrtvi Totzeit, normiran/predpisan Vorgabezeit, obeda Essenszeit, astronomija obhodni Umlaufzeit, obratovanja Betriebszeit/Geschäftszeit; obsevanja Bestrahlungszeit, oddajanja Sendezeit, odkopavanja Ausgrabezeit, ogrevanja Aufwärmzeit/Anheizzeit, elektrika osnovni Grundzeit, osvetlitve Belichtungszeit, tehnika povratni Rücklaufzeit/Verweilzeit, prestajanja kazni Haftzeit, preklopni Umschlagzeit, prihoda Ankunftszeit, pripravljalni tehnika Rüstzeit, tehnika pritezni Anzugszeit; razvojni Entwicklungszeit, reakcijski Reaktionszeit, realni Echtzeit/Realzeit, storitve kaznivega dejanja pravo Tatzeit, strojni Maschinenzeit, Maschinenarbeitszeit, svetlobni Lichtzeit, tehnika transportni Beförderungszeit, tehnika vklopni Ansprechzeit, zadrževanja Standzeit, zakasnitveni Verzögerungszeit, zamrzovanja Gefrierzeit, zasutja Verschüttungszeit, zavarovalni Versicherungszeit, zaviranja Bremszeit)
čas za kaj die -zeit (oglede Besichtigungszeit, potovanja Reisezeit, diskusijo/posamezni prispevek Redezeit, obiske Besuchszeit, premislek Bedenkzeit, odobren za pogovor die Sprechzeit); porabljen/potreben za kaj: der Zeitaufwand
dnevni čas die Tageszeit
nočni čas die Nachtzeit (v zur)
manjkajoči čas die Zeitlücke/ die Fehlzeit
predpisani čas die Zeitvorgabe
pridobljeni čas der Zeitgewinn
fizika, filozofija prostor-čas die Raumzeit
prostor in čas Zeit und Raum
kraj in čas Ort und Zeit
pojem časa der Zeitbegriff
… časa Zeit- (izguba der Zeitverlust, kontrola die Zeitkontrolle, merilec der Zeitnehmer, merjenje šport die Zeitnahme, pomanjkanje der Zeitmangel, prekoračenje die Zeitüberschreitung, prihranek die Zeitersparnis, priprava za merjenje das [Zeitmeßgerät] Zeitmessgerät, zaznavanje die Zeitempfindung/ das [Zeitbewußtsein] Zeitbewusstsein)
razporeditev časa die Zeiteinteilung

2.
čas po uri die Uhrzeit
točen čas ( die ) genaue Zeit
znak za točen čas das Zeitzeichen
napoved časa die Zeitansage, po telefonu: der Zeitdienst
krajevni čas die Ortszeit
standardni čas die Normalzeit
sončni čas die Sonnenzeit
svetovni čas die Weltzeit
srednjeevropski čas mitteleuropäische Zeit (MEZ)
vzhodnoevropski čas osteuropäische Zeit (OEZ)
zahodnoevropski čas westeuropäische Zeit (WEZ)
enotni čas die Einheitszeit
poletni čas die Sommerzeit
zimski čas die Winterzeit
srednjeevropski poletni čas mitteleuropäische Sommerzeit (MESZ)
navedba časa die Zeitangabe
astronomija, geografija računanje časa die Zeitrechnung
razlika v času der Zeitunterschied

3. šport (doseženi čas) die -zeit (mejni Grenzzeit, najboljši Bestzeit, najdaljši Höchstzeit, posamezni Einzelzeit, rekordni Rekordzeit, relaksacijski Relaxationszeit, skupni Gesamtzeit, srednji Durchschnittszeit, vrhunski Spitzenzeit, zmagovalca Siegerzeit)

4. (doba) der Zeitabschnitt, die Periode
figurativno podoba časa/slika dobe das Zeitbild
dokument časa das Zeitdokument
duh časa der Zeitgeist
pojav časa/tiste dobe die Zeiterscheinung
prelomni čas med dobama: die Zeitenwende
okus časa/dobe der Zeitgeschmack (tedanjega damaliger)
okoliščine tistega časa die (damaligen) Zeitumstände
ogrevalni čas za zgradbe/stanovanja die Heizperiode
razpolovni čas fizika die Halbwertszeit

5. obdobje v letu: die -zeit, die -periode (adventni die Adventszeit, binkoštni Pfingstzeit, božični Weihnachtszeit, postni Fastenzeit, predbožični Vorweihnachtszeit, predpostni Vorfastenzeit, pustni Faschingszeit, velikonočni Osterzeit; dopustov Urlaubszeit, počitniški Ferienzeit; živalstvo, zoologija gnezdenja Nistzeit; jesenski Herbstzeit, poletni Sommerzeit, pomladni Frühlingszeit, zimski Winterzeit; setve Saatperiode, sušni Dürreperiode, zorenja Reifezeit, žetve Erntezeit)
letni čas die Jahreszeit

6. daljše obdobje: die -zeit (inflacijski Inflationszeit, krizni Krisenzeit, povojni Nachkriegszeit, prazgodovinski Vorzeit, predvojni Vorkriegszeit, prehodni Übergangszeit, prelomni Umbruchzeit, šolanja Schulzeit, študija Studienzeit, vladanja Regierungszeit, vmesni Zwischenzeit, vojni Kriegszeit zasedbe Besatzungszeit)

7.
čas od … do der Zeitraum (daljši längerer, nekaj dni von mehreren Tagen; v tem času in diesem Zeitraum)
(časovni razpon) die Zeitspanne

8. (trenutek) der Zeitpunkt
čas zasutja der Verschüttungszeitpunkt
der Termin; pravi čas: der richtige Augenblick (zdaj je čas za X jetzt ist der richtige Augenblick für X/die Zeit für X)
čas je es ist (an der) Zeit
čas bo (že) es wird (langsam) Zeit
skrajni čas höchste Zeit
njegov/njen čas je prišel seine/ihre Zeit ist gekommen

9. (rok) die Frist

10.
čas, prebit v … der -aufenthalt
(v zaporu der Gefängnisaufenthalt)

11. (trajanje, odmerjeni čas) die -dauer (kuhanje Kochdauer, do ponovitve Wiederkehrdauer, montaže Montagedauer, osvetlitve Belichtungsdauer, parkiranja Parkdauer, skladiščenja Lagerdauer, trajanja zavarovanja Versicherungsdauer, veljavnosti Gültigkeitsdauer, vožnje Fahrtdauer)

12. glagolska oblika, npr. preteklik: die Zeitform, das Tempus
glagolski čas die Zeit
sosledica časov die Zeitenfolge

13.
čas zapiranja der -[schluß] schluss, die -[schlußzeit] schlusszeit
(okenc [Schalterschluß] Schalterschluss, trgovin [Ladenschluß] Ladenschluss/[Ladenschlußzeit] Ladenschlusszeit)
|
izgubljeni čas die verlorene Zeit
ki ga je mogoče nadomestiti: der Zeitverlust
lep čas eine gute Weile
čas je potekel die Zeit ist um
|
imeti čas/ne imeti časa Zeit haben/ keine Zeit haben
izgubljati čas/ne izgubljati časa Zeit verlieren/keine Zeit verlieren
jemati čas/jemati veliko časa Zeit rauben/zeitraubend sein
krajšati (si) čas sich die Zeit verkürzen/vertreiben
krasti čas die Zeit stehlen
meriti čas die Zeit messen/nehmen, šport stoppen, ročno meriti: šport handstoppen
prehiteti/prehitevati čas vorgreifen
presti čas Däumchen/ die Daumen drehen
pustiti komu čas (jemandem) Zeit lassen
vzeti si čas sich die Zeit nehmen
zabijati čas da bi minil: die Zeit totschlagen
zapravljati čas pri delu, jedi ipd.: trödeln
da bi čas hitreje minil zum Zeitvertreib/um die Zeit herumzukriegen
čas beži die Zeit flieht
čas celi vse rane die Zeit heilt alle Wunden
čas vse prinese kommt Zeit, kommt Rat
časa:
koliko časa wie lange
nekaj časa eine Weile, eine [Zeitlang] Zeit lang
veliko časa viel Zeit, (dolgo) lange Zeit
ki terja/za kar se porabi veliko/mnogo časa zeitaufwendig
veliko časa (trajno) nekaj početi: dauer- (parkirati dauerparken, zračiti dauerlüften)
dolgo časa brezposelni der Dauerarbeitslose
največ časa die meiste Zeit
otrok svojega časa ein Kind seiner Zeit
zob časa der Zahn der Zeit
dati časa Zeit geben
ne izgubljati časa keine Zeit verlieren
prihraniti veliko časa Zeit sparen
ki prihrani veliko časa zeitsparend
zaradi pomanjkanja časa aus Zeitgründen
za to mi je škoda čas dafür ist mir meine Zeit zu schade
|
nekaj časa eine [Zeitlang] Zeit lang, eine Weile
vprašanje časa die Zeitfrage
samo stvar časa nur eine Zeitfrage
zaradi pomanjkanja časa aus Zeitgründen, aus Zeitmangel
|času:
času primeren zeitgemäß; zeitgerecht
dati času čas Zeit gönnen
|na:
igra na čas šport das Zeitspiel
prestaviti na zgodnejši čas vorverlegen
prestaviti na poznejši čas verlegen auf später
vezan na čas zeitgebunden
ob:
ob pravem času zur rechten Zeit/zeitgerecht
ob nepravem/ neprimernem času zur Unzeit, priti: ungelegen
ob vsakem času jederzeit/ zu jeder Tageszeit
vse ob svojem času alles zu seiner Zeit/ kommt Zeit, kommt Rat
od:
od časa do časa von Zeit zu Zeit
v:
v času … zur Zeit des …/zum Zeitpunkt des …/in der -zeit (vojne : in der Kriegszeit, miru in der Friedenszeit/ in Friedenszeiten)
v njegovem času zu seiner Zeit
v tem času in dieser Zeit/in diesem Zeitraum
v zadnjem času in letzter Zeit/ neuerdings
s/z:
s časom mit der Zeit
iti s časom mit der Zeit gehen
v dirki s časom im Wettlauf mit der Zeit
šport z istim časom zeitgleich
z najhitrejšim časom ( der/die/das ) zeitschnellste
za:
za (časa) Xa (v času Xa) zur Zeit des X
občutek za čas der Zeitsinn, das Zeitgefühl
za določen čas auf Zeit, befristet
osebje za določen čas das Zeitpersonal, vojak: der Zeitsoldat
delo za določen čas die Zeitarbeit
za kratek čas (prehodno) kurzzeitig, figurativno zum Vergnügen, zum Zeitvertreib
vožnja za kratek čas die Vergnügungsfahrt
| ➞ → časi; ➞ → delovni čas; ➞ → dolgčas; ➞ → prosti čas; ➞ → uradovalni čas; ➞ → začasa

glav|a¹ ženski spol (-e …)

1. del telesa: der Kopf, -kopf (človeška Menschenkopf, Janusova Januskopf, kačja Schlangenkopf, kodrasta Lockenkopf, Wuschelkopf, lisičja Fuchskopf, petelinja Hahnenkopf, ptičja Vogelkopf, plešasta Kahlkopf, svinjska Schweinskopf, telečja Kalbskopf; figurativno razgreta Feuerkopf, trda Dickkopf)
agronomija in vrtnarstvo zeljnata glava der Kohlkopf, Krautkopf
glava solate/cvetače ein Kopf Salat/Blumenkohl
anatomija glava podlahtnice der Ellenbogenkopf

2. privzdignjeno: das Haupt, -haupt (stara Greisenhaupt, levja Löwenhaupt, Meduzina Medusenhaupt, zmajeva Drachenhaupt)
ponosno dvignjene glave mit stolz erhobenem Haupt

3. (butica) der Schädel

4. član, udeleženec: der Kopf (pet glav fünf Köpfe); živina v hlevu: das Stück (Vieh) (pet glav fünf Stück)

5. (na čelu) das Haupt
glava Cerkve das Haupt der Kirche
kronana glava gekröntes Haupt
glava družine das Oberhaupt der Familie
(v vodstvu) der Kopf (firme der Firma, podjetja des Unternehnems, tolpe der Bande)

6. (napis vrh prve strani) der Kopf, -kopf (firme Firmenkopf, die Firmenaufschrift, pisemska Briefkopf)
|
glave/glavi … Kopf-
(črta glave [na roki] die Kopflinie, drža glave die Kopfhaltung, lovec na človeške glave der Kopfjäger, lov na človeške glave die Kopfjagd, oblika glave die Kopfform, obračalka glave anatomija der Kopfnicker, der Kopfhalter, der Kopfwender, obseg glave der Kopfumfang, polovica glave die Kopfhälfte, poškodba glave die Kopfverletzung, pranje glave die Kopfwäsche, skelet glave das Kopfskelett, zaščita glave der Kopfschutz, koža na glavi die Kopfhaut, rana na glavi die Kopfwunde, stoja na glavi der Kopfstand, gib z glavo die Kopfbewegung)
prednji del glave das Vorderhaupt
velik kot glava kopfgroß
velik kot otroška glava kinderkopfgroß, kindskopfgroß
glava:
ne vem, kje se me glava drži ich weiß weder ein noch aus/ich weiß nicht, wo mir der Kopf steht
od tega me boli glava das bereitet mir Kopfschmerzen
glava pri glavi Kopf an Kopf (tudi figurativno)
glave:
dobre glave gelehrig
ne beliti si glave sich kein Kopfzerbrechen machen (über)/(etwas) auf die leichte Schulter nehmen
glavo:
Glavo pokonci! Kopf hoch!
beliti si glavo sich den Hirn zermartern über, rätseln über
od skrbi: sich Sorgen machen über
figurativno imeti glavo kot sod (imeti mačka) eine dicke Birne haben
imeti rep in glavo figurativno Hand und Fuß haben
imeti motno glavo einen benommenen Kopf haben/einen Brummschädel haben
imeti polno glavo den Kopf voll haben
imeti svojo glavo seinen Kopf für sich haben
imeti težko glavo einen schweren/dicken Kopf haben
imeti trdo glavo (tudi figurativno) einen harten Kopf/Schädel haben
imeti vročo glavo (tudi figurativno) einen heißen Kopf haben
izgubiti glavo figurativno den Kopf verlieren, (izgubiti življenje) dran glauben müssen
odgrizniti glavo figurativno den Kopf abreißen
ohraniti hladno glavo figurativno einen kühlen Kopf bewahren, auf dem Teppich bleiben
oprati komu glavo (jemandem) den Kopf waschen (tudi figurativno), figurativno (jemanden) abputzen
podpirati glavo sam sebi: das Kinn stützen
potegniti glavo med rame den Kopf einziehen
povešati glavo figurativno den Kopf hängen lassen
razbijati si glavo sich den Kopf zerbrechen/sich Gedanken machen über (etwas)
razbiti si glavo sich den Kopf/den Schädel einrennen
rešiti (si) glavo figurativno mit dem Leben davonkommen
skloniti glavo den Kopf neigen/senken
tiščati glavo v pesek den Kopf in den Sand stecken
visoko nositi glavo figurativno den Kopf hoch tragen
za to lahko stavim glavo darauf kannst du Gift nehmen
zmešati komu glavo (jemandem) den Kopf verdrehen
glave množina:
glave padajo Köpfe rollen
stakniti glave die Köpfe zusammenstecken
čez glavo: über den Kopf, figurativno bis über den Kopf
potegniti čez glavo kos obleke: über den Kopf ziehen
imeti vsega čez glavo die Nase voll haben, überdrüssig sein, zum Halse heraushängen (das hängt mir zum Halse heraus)
zrasti komu čez glavo (jemandem) [zuviel] zu viel werden, (jemandem) über den Kopf wachsen
do glave:
od nog do glave von Kopf bis Fuß, von oben bis unten
iz glave:
(na pamet) auswendig
izbiti si kaj iz glave sich (etwas) aus dem Kopf schlagen
ne iti iz glave nicht aus dem Kopf wollen

na glavo: auf den Kopf
po stopnicah navzdol ipd.: kopfüber
na glavo Kopf-
(nagrada die Kopfprämie, das Kopfgeld, skok der Kopfsprung)
dati na glavo pokrivalo: aufsetzen
pasti na glavo auf den Kopf fallen (tudi figurativno) (padel je na glavo er ist auf den Kopf gefallen)
postaviti se na glavo sich auf den Kopf stellen
postaviti (vse) na glavo (alles) umkrempeln, umstoßen, pri iskanju: das Oberste zu unterst kehren
vzeti kaj na svojo glavo figurativno (etwas) auf sein Gewissen nehmen
zadeti žebelj na glavo figurativno den Nagel auf den Kopf treffen

nad glavo über dem Kopf
imeti streho nad glavo ein Dach über dem Kopf haben
ne imeti strehe nad glavo kein Dach über dem Kopf haben, obdachlos sein
izgubiti streho nad glavo obdachlos werden
zrušiti se nad glavo über dem Kopf zusammenbrechen

na glavi: auf dem Kopf
imeti na glavi pokrivalo: aufhaben
s čelado/kapo na glavi behelmt/bemützt
stati na glavi auf dem Kopf stehen, figurativno Kopf stehen
imeti maslo na glavi figurativno Dreck am Stecken haben, Butter auf dem Kopf haben
od glave:
od glave do pete von Scheitel bis zur Sohle
po glavi:
po glavi pro Kopf, pro Mann, pro Nase
dohodek po glavi das Pro-Kopf-Einkommen
po svoji glavi nach (seinem) Willen
biti/iti po glavi nach dem Kopf gehen (ne more vse biti po tvoji glavi es kann nicht alles nach deinem Kopf gehen)
hoditi po glavi misli: durch den Kopf gehen
hoditi po glavi drug človek, otroci ipd.: auf der Nase herumtanzen
dobiti jo po glavi eins über den Kopf bekommen, eins aufs Dach bekommen, figurativno eine kalte Dusche bekommen
namig s kolom po glavi ein Wink mit dem Zaunpfahl
skakati komu po glavi figurativno (jemandem) auf der Nase herumtanzen
preko glave:
bis über die Ohren
odločati preko njegove/njene glave über (jemandes) Kopf hin entscheiden
pri glavi:
pri glavi beim Kopf, am Kopf
glava pri glavi Kopf an Kopf
v glavi:
bučati v glavi dröhnen (buči mi v glavi mir dröhnt der Kopf)
imeti rozine v glavi Rosinen im Kopf haben
imeti slamo v glavi Bohnenstroh im Kopf haben, ein Strohkopf sein
obdržati v glavi (zapomniti si) (etwas) im Kopf behalten
v glavi se mi vrti ich bin schwindlig, alles dreht sich um mich
v glavi mi šumi der Schädel brummt mir
v glavo:
v glavo in den Kopf, an den Kopf
strel v glavo der [Kopfschuß] Kopfschuss
kri udari človeku v glavo das Blut steigt einem in den Kopf, ins Gesicht, figurativno da geht einem der Hut hoch
metati/vreči v glavo figurativno an den Kopf werfen
poslati si kroglo v glavo (ustreliti se) sich eine Kugel durch den Kopf jagen
to mi ne gre v glavo (ne morem razumeti) das geht mir nicht in den Kopf
stopiti v glavo figurativno in den Kopf steigen, zu Kopfe steigen
šiniti v glavo misel: durch den Kopf schießen
vbijati/vbiti v glavo beibringen, [einbleuen] einbläuen, einhämmern
vbiti si v glavo pri učenju: einbüffeln
vbiti si kaj v glavo figurativno sich (etwas) in den Kopf setzen
z glave:
ne bo ti padla krona z glave es wird dir kein Stein aus der Krone fallen/dabei fällt dir kein Stein aus der Krone
z glavo:
z glavo mit dem Kopf
z glavo naprej pasti, skočiti: mit dem Kopf voran, kopfüber
strel z glavo šport der Kopfstoß, der Kopfball
papir z glavo podjetja das Geschäftspapier, der Kopfbogen
majati z glavo den Kopf schütteln
plačati z glavo (etwas) mit seinem Kopf/Leben bezahlen
zaletavati se z glavo ob zid figurativno sich den Schädel einrennen, mit dem Kopf gegen die Wand rennen
z glavo skozi zid figurativno mit dem Kopf durch die Wand
zmajevanje z glavo das Kopfschütteln
za glavo:
zadaj: hinter dem Kopf; für den Kopf; um den Kopf
… za glavo Kopf-
(naslonjalo der Kopfteil, die Kopflehne, die Kopfstütze, obveza der Kopfverband, podlaga die Kopfunterlage)
za glavo (dolžino glave) um Kopflänge
za glavo manjši einen Kopf kleiner/kürzer
za glavo večji einen Kopf größer
velik za glavo kopfgroß
gre za glavo es geht um Kopf und Kragen/es geht an den Kragen
prijeti se za glavo (tudi : figurativno) sich an den Kopf greifen
skrajšati za glavo (obglaviti) einen Kopf kürzer machen
za bistre glave Denksportaufgabe

grl|o srednji spol (-a …) anatomija die Kehle, der Kehlkopf; figurativno der Hals, die Gurgel
tehnika grlo žarnice der Lampensockel
pomorstvo v škripcu: der Tauraum
figurativno ozko grlo der [Engpaß] Engpass
grla/za grlo/z grlom/v grlu Hals-, Kehlkopf-
(bolezen die Halskrankheit, pregled grla z zrcalom die Kehlkopfspiegelung, rak der Kehlkopfkrebs, vnetje die Halsentzündung, Kehlkopfentzündung; za grlo - tableta die Halstablette, zdravnik za ušesa, nos in grlo der Hals-Nasen-Ohrenarzt; z grlom - težave Halsbeschwerden množina; v grlu - bolečina der Halsschmerz, das Halsweh, piskanje das Kehlkopfpfeifen)
v grlu in der Kehle
v grlo in die Kehle
obtičati v grlu in der Kehle [steckenbleiben] stecken bleiben
figurativno pognati po grlu (zapiti) durch die Gurgel jagen
stiskati v grlu einen Kloß im Hals haben (stiska ga v grlu er hat einen Kloß im Hals)
tiščati v grlu koga (jemandem) den Hals abschnüren
figurativno biti česa do grla sit beim Halse heraushängen (X hängt mir beim Halse heraus)
figurativno na vse grlo aus voller Kehle, aus vollem Halse, lauthals
kričati na vse grlo sich die Kehle/die Lunge ausschreien
namočiti grlo sich die Kehle schmieren

izkušen pridevnik
1. (v poklicu, dejavnosti ali na področju) ▸ tapasztalt, gyakorlott, jártas Izkušeni zdravniki vedo, da nekatera znamenja na jeziku napovedujejo še neodkrite nevarnosti za srce in ožilje. ▸ A tapasztalt orvosok tudják, hogy a nyelven található bizonyos jelek még nem diagnosztizált szív- és érrendszeri kockázatokat jeleznek.Imamo nekaj mladih in nadarjenih košarkarjev, ki se morajo še kaliti, zaradi česar smo naše vrste želeli okrepiti z dvema ali tremi izkušenimi igralci. ▸ Van néhány fiatal és tehetséges játékosunk, akiknek még fejlődniük kell, ezért szerettük volna két-három tapasztalt játékossal megerősíteni a sorainkat.Tura je zelo zahtevna in primerna za izkušene planince brez vrtoglavice. ▸ A túra nagyon nehéz és megfelelő tapasztalatokkal rendelkező hegymászókat igényel, akik nem szédülnek. Izkušeni jadralci lahko plovilo najamejo brez posadke. ▸ A tapasztalt vitorlázók legénység nélkül is bérelhetik a hajót.Imajo zelo izkušeno ekipo, saj so vsi ključni igralci starejši od 25 let. ▸ Nagyon tapasztalt csapatuk van, minden kulcsjátékosuk 25 évnél idősebb.

2. (ki je veliko doživel in se naučil) ▸ tapasztaltDuhovnik, star izkušen mož, se je le dobrohotno smehljal njenemu navdušenju. ▸ A pap, egy tapasztalt férfi, jóindulatúan mosolygott a lelkesedésén.
Nikoli ne reci nikoli, pravijo izkušeni možje. ▸ Soha ne mondd, hogy soha, mondják a tapasztalt emberek. Izkušeni ljudje pravijo, samo da bosta vladala mir in zdrava pamet in da bo zdravje, vse drugo bo prišlo samo po sebi. ▸ A tapasztalt emberek azt mondják, hogy legyen csak béke, uralkodjon a józan ész és meglegyen az egészség, minden más magától jön.Vprašajte za nasvet bolj izkušenega človeka. ▸ Kérjen tanácsot egy tapasztaltabb személytől.

3. (o ljubezenskem odnosu ali spolnosti) ▸ tapasztalt
Bil je izkušen moški, deset let starejši od nje in znal jo je ljubiti kot nihče drug. ▸ Tapasztalt férfi volt, a nőnél tíz évvel idősebb, és úgy tudta szeretni, mint senki más.
Izkušeni ženskarji trdijo, da so vse ženske enake, vendar jim tega nihče ne verjame, vsi hočejo preveriti. ▸ A sokat tapasztalt nőcsábászok azt állítják, hogy minden nő egyforma, de senki sem hisz nekik, mindenki ellenőrizni akarja.
Bil je zelo izkušen moški, a še nikoli v življenju ni spoznal tako strastne in nenasitne ženske. ▸ Sokat tapasztalt férfi volt, de ilyen szenvedélyes és kielégíthetetlen nővel még életében nem találkozott.
Obdržati moža v svoji postelji ni enostavno, zato je vsaka beseda izkušenih žena še kako dobrodošla. ▸ Nem egyszerű megtartani a férjet az ágyunkban, ezért a tapasztalt nők minden szava sokat ér.

kot³

1. (enako kot) wie (bel kot sneg weiß wie Schnee), (kot kak, kot bi bil) wie ein (močan kot medved stark wie ein Bär, obnaša se kot (kak) pesnik er tritt wie ein Dichter auf)
kot sledi (takole) wie folgt, [folgendermaßen] folgendermaßen
kot že ime pove/kot pove že ime wie schon der Name sagt

2.
tako … kot so … wie
prav tako …, kot ebenso …, wie (tako razcapan kot on so/ebenso zerlumpt wie er)
tako kot (in tudi) wie, sowie
prav tako ne, kot [sowenig] so wenig/[ebensowenig] ebenso wenig, wie
toliko … kot [soviel] so viel … wie/als
prav toliko … kot [ebensoviel] ebenso viel … wie (toliko denarja kot njena sestra [soviel] so viel/[ebensoviel] ebenso viel Geld wie ihre Schwester)
toliko kot [soviel] so viel wie ein (ta odgovor je bil toliko kot privolitev diese Antwort war [soviel] so viel wie eine Zusage)

3. (drugače kot) als (starejši kot Peter älter als Peter, bolj iz sočutja kot iz ljubezni mehr aus Mitleid als aus Liebe, rajši umreti kot biti nesvoboden lieber sterben als unfrei sein)
vse prej kot alles andere als
drugače, kot sem si zamislil anders als ich es mir gedacht habe

4.
kot kdaj prej denn je zuvor
kot sploh kdaj denn je

5.
kot da bi/kot da bi bil (kakor da bi) als ob s konjunktivom (zdelo se mi je, kot da bi bil čakal že ure in ure mir kam es vor, als ob ich schon Stunden über Stunden gewartet hätte)

6.
tako … kot (tudi) … sowohl … als (auch) …

7. po rojstvu, poklicu ipd.: als (Peter kot zdravnik/njen mož/rojen Dunajčan Peter als Arzt/ihr Mann/ein geborener Wiener)

8.
kot le kaj unglaublich (spreten, kot le kaj unglaublich geschickt)
kot le kdo wie kaum jemand
kot le kje wie kaum woanders

9.
bel kot … -weiß (lilija lilienweiß)
črn kot … -schwarz (oglje kohlschwarz)
težak kot … -schwer (kamen steinschwer)
trd kot … -hart (kamen steinhart, knochenhart)
visok kot … -hoch (drevo baumhoch) ➞ → bel, črn, visok, velik, težak, trd, neumen …

moj [ó] (môj|a, -e) mein, meine, mein; samostalniško Meiner, Meine, Meines, der/die/das Meine, der/die / das Meinige; svojci: die Meinigen množina
biti moj mir gehören (das gehört mir)
moja malenkost meine Wenigkeit
moje vse mein ein und alles
vse, kar je v moji moči mein Mögliches
to ni v moji moči das steht nicht in meiner Gewalt/Macht
delo mojih rok das Werk meiner Hände
| ➞ → žalost, groza, mnenje, oči itd.

ob predlog:

1. kje: an (steni, mizi, hiši an der Wand, am Tisch, am Haus); (vzdolž) entlang (ob potoku den Bach entlang); kam: an (steno, mizo, hišo an die Wand, an den Tisch, an das/ans Haus)

2. kdaj: um (ob petih um fünf Uhr); zu (ob vsaki uri zu jeder Stunde)
ob ponedeljkih/torkih … montags/dienstags …

3. (okoli) ovijati se: um

4. (pri) bei (tej temi bei diesem Thema, njegovem obisku/tej priliki bei seinem Besuch, bei dieser Gelegenheit); (če bo) bei (ob lepem vremenu bei schönem Wetter)

5. (kljub) bei (ob vsej previdnosti bei aller Vorsicht, ob manjši porabi več X bei weniger Verbrauch mehr X)

6.
biti ob kaj (etwas) verloren haben (ob vse sem ich habe alles verloren/mir wurde alles genommen)
priti ob kaj (etwas) verlieren
priti ob življenje ums Leben kommen, umkommen

7. (s pomočjo) an (berglah an Krücken)
sam ob sebi an sich

8. (po) tolči, razbijati: gegen (dež ob okna Regen gegen die Fenster)

9. (poleg) außer, neben

10.
… ob naletu Aufprall- (hitrost die Aufprallgeschwindigkeit)

povedati [é] (povem)

1. sagen, pesem, na pamet: aufsagen
povedati resnico die Wahrheit sagen
ni moči povedati es ist nicht zu sagen …
povedati na pamet aus dem Kopf aufsagen
do konca: aussprechen, ausreden (pusti, da povem [laß] lass mich ausreden)
povedati brez ovinkov Klartext reden
na kratko povedati sich kurz fassen, nicht viele Worte machen
ne moči povedati česa: (etwas) nicht über die Lippen bringen
odločno povedati svoje mnenje seinen Standpunkt klarmachen
pošteno jih povedati komu deutlich werden, (jemandem) gehorig die Meinung sagen
v obraz povedati (jemandem (etwas)) ins Gesicht sagen, auf den Kopf zusagen

2. zgodbo, potek: erzählen, s svojimi besedami - zgodbo romana ipd.: nacherzählen
naprej povedati še komu: weitersagen, wiedererzählen
uvodoma povedati vorwegschicken, vorwegsagen
jokaje povedati komu kaj: (jemandem (etwas)) vorweinen, vorheulen

3. (sporočiti) mitteilen; (navesti) številke, podatke: angeben

4.
vse povedati (izdati) auspacken

5. podatki, številke: besagen, schließen lassen
|
Povej! heraus mit der Sprache!/heraus damit!
vredno, da se pove erzählenswert
če odkrito povem offen gestanden
povej mi, s kom se družiš in povem ti, kdo si sage mir, mit wem du umgehst, und ich sage dir, wer du bist

prav¹

1. (pravilno) sklepati, izgovoriti, položen: richtig

2. (ne narobe) razumeti, slišati: recht

3.
imeti prav recht haben, im Recht sein
kot se potem izkaže: recht behalten
ne imeti prav nicht recht haben, im Unrecht sein
ali imam prav, če domnevam, da …? gehe ich recht in der Annahme, [daß] dass …?
dati prav komu: (jemandem) recht geben
ne dati prav komu: (jemandem) nicht recht geben
delati prav recht tun
prav imeti/storiti, (če) recht daran tun

4.
je/ni prav komu: (je/ni sprejemljivo) (jemandem) ist es (nicht) recht
tako je prav! das geht in Ordnung
meni je (tako) prav mir paßt es
vse, kar je prav! alles, was recht ist!
vse lepo in prav, ampak schön und gut, aber

5.
biti prav obleka, obutev: passen, die richtige Größe haben
(ustrezati) passen (to mi ni prav das paßt mir nicht), (mit (etwas)) einverstanden sein
priti prav gut sein (za für), zustatten kommen (za für), von Vorteil sein

prezgodaj [ó] zu früh, verfrüht
vse prezgodaj [allzubald] allzu bald, [allzufrüh] allzu früh
prezgodaj razvit frühreif, otrok: altklug
to mi je prezgodaj das kommt mir zu früh

réd¹ -a order; (odlikovanje) decoration; (ocena) mark; (urejenost) tidiness

brez réda in disorder
v rédu (kot treba) in due order
v vzornem rédu in apple-pie order, shipshape, all shipshape and Bristol fashion
po abecednem rédu in alphabetical order, alphabetically
po vrstnem rédu by turns, one after the other
zaradi réda (pravilnosti) for regularity's sake
v gosjem rédu in single (ali Indian) file
v rédu! all right!, O.K.!; okay!
besedni réd word order
bojni réd battle array, order of battle
cestni prometni réd traffic regulations pl
dnevni réd order of the day, agenda
vozni réd (railway, bus) timetable
vrstni réd order of precedence
Red hlačne podveze Order of the Garter
frančiškanski réd religija Order of St. Francis of Assisi
kapucinski réd Order of Capuchins
meniški réd monastic order
nemški viteški réd Teutonic Knights
viteški réd order of knighthood
templarski réd Knights Templars
družbeni réd social order
smisel za réd sense (ali love) of order
mir in réd law and order
nekaj ni v rédu v njegovi glavi (figurativno) he has a screw loose (in his head)
to ni v rédu (prav) this is not right (ali proper), this is not as it should be
račun je v rédu the bill (ali account) is correct
z njo ni nekaj v rédu there is something amiss (ali wrong) with her
soba je v najlepšem rédu the room is in apple-pie order
vse je v rédu all is in order, all is right
biti na dnevnem rédu to be on the agenda
dobil je dober (slab) réd (v šoli) he got good (bad) marks
sedaj je stvar v rédu the matter is settled now
dati, spraviti v réd to put in order, to tidy, to make tidy
imam rad réd I like things tidy (ali shipshape)
manjka mu réda he lacks order, he is unmethodical
vse iz réda spraviti to throw everything out of gear
držati, vzdrževati réd to keep order
obdržati na dnevnem rédu to keep on the agenda
pozvati k rédu (npr. demonstrante) to call to order
priti iz réda to come out of order
(v)stopiti v (cerkveni) réd to take holy orders, to go into the Church
zopet vzpostaviti réd to restore order

seb|e [ê] (-e/se, -i/si, -e/se, -i, sebój/sabo) sich, sich selbst
sebe: mich/dich/sich … (genitiv tudi : meiner/deiner/seiner)
sebi: mir/dir/sich …
blizu sebe in seiner Nähe
čez sebe über sich
do sebe zu sich
glede sebe wegen seiner
iz sebe figurativno außer sich
izmed sebe aus/ von sich
k sebi zu sich
med sebe unter sich
med seboj unter sich, miteinander, untereinander
mimo sebe an sich vorbei
na sebi an sich
imeti na sebi anhaben
nad seboj über sich
kontrola nad seb die Selbstbeherrschung
namesto sebe statt/anstatt seiner, an seiner Statt
nasproti sebi gegen sich; gegenüber
o sebi über sich, übereinander, von sich, voneinander
ob sebe um sich
ob sebi um sich
od sebe von sich, voneinander
okoli/okrog sebe um sich
po sebi nach sich
pod seboj unter sich
poleg sebe neben sich
pred seboj vor sich
pri sebi bei sich, figurativno beisammen
proti sebi gegen sich
razen sebe außer sich selbst
s sebe von sich
s seboj mit sich
mit- (imeti mithaben, dokumente mitführen, dobiti mitkriegen, mitbekommen, nositi mithaben, mittragen, pripeljati mitbringen, vlačiti mitschleppen)
prihajati v nasprotje sam s seboj sich selbst widersprechen
v sebi in sich
za sebe für sich
za seboj hinter sich
imeti za seboj hinter sich haben, težave ipd.: [heraussein] heraus sein aus
potegniti za seboj poslušalce: mitreißen
podreti vse mostove za seboj alle Brücken hinter sich abbrennen
pustiti za seboj zurücklassen, daleč: weit hinter sich lassen
vleči za seboj nachschleppen, mitschleppen
zaradi sebe seinetwegen
znotraj sebe in seinem Innern; in eigenen Reihen

svoj [ó] (svôj|a, -e) sein (ich mein, du dein, er sein, sie ihr, es sein, wir unser, ihr euer, sie ihr); sein eigener
sam svoj gospod sein eigener Herr
svoj živ dan seinen Lebtag
otrok svojega časa ein Kind seiner Zeit
varovati kot punčico svojega očesa wie den Augapfel hüten
v potu svojega obraza im Schweiße seines Angesichts
vse ob svojem času alles zu seiner Zeit
po svoji volji/glavi nach seinem Willen
po svoji najboljši vesti nach bestem Wissen und Gewissen
proti svoji volji wider Willen
po svojih najboljših sposobnostih nach bestem Können
razvoj svojih sposobnosti die Selbstentfaltung
na svojo roko auf eigene Faust
dati svoj priimek otroku: (ein Kind) einbenennen
dobro opravljati svoj posel seine Sache gut machen
imeti svoj ampak einen Haken haben
najti svoj mir zur Ruhe kommen
nositi svoj križ sein Kreuz tragen
poznati kot svoj lastni žep (etwas) wie seine eigene Tasche kennen
priti na svoj račun auf seine Kosten kommen, auf seine Rechnung kommen
spoznati se na svoj posel/znati svoje delo sein Handwerk verstehen, seine Sache verstehen
vsak ima svoj križ jeder hat sein Kreuz zu tragen
zaverovan v svoj prav rechthaberisch
hoditi svoja pota eigene Wege gehen
vzeti na svoja pleča auf seine Rechnung nehmen, auf seine Schulter nehmen
drago prodati svoje življenje sein Leben teuer verkaufen
imeti svoje muhe seine Tücken haben
ne moči iz svoje kože nicht über seinen/den eigenen Schatten springen können
pobrati svoje reči seine sieben Sachen packen, die Koffer packen
razviti svoje sposobnosti sich selbst verwirklichen
vsako tele ima svoje veselje jedes Tierchen hat sein Pläsierchen
združiti svoje sile sich zusammentun
živeti svoje življenje sein eigenes Leben leben
ne verjeti svojim očem/ušesom seinen Augen/ Ohren nicht trauen
biti s svojimi močmi na koncu am Ende seiner Kraft sein
povedati s svojimi besedami v šoli: wiedergeben, nacherzählen
imeti svojo glavo seinen Kopf für sich haben
iti svojo pot dogodki: seinen Gang gehen, seinen Lauf nehmen, človek: seines Weges gehen
narediti svojo dolžnost das Seinige tun

več|en [é] (-na, -no) ewig; poetično: [immerwährend] immer während
večna lovišča figurativno die ewigen Jagdgründe
večna zmrzal geografija der Permafrost
ločnica večnega snega die Schneegrenze
večni počitek die letzte Ruhe, der ewige Schlaf
Bog mu daj večni mir Gott hab ihn selig
večni govornik der Dauerredner
večni koledar [immerwährender] immer währender Kalender
večni šah das Dauerschach, ewiges Schach
večni študent der Langzeitstudierende ( ein -r)
Večno mesto (Rim) die Ewige Stadt
za vse večne čase für Zeit und Ewigkeit

vést¹ (novica, sporočilo) piece of news; news pl (s konstr. v sg); arhaično tidings pl; (piece of) information; report, account; advice; (važna) intelligence

najnovejše vésti the latest news, red-hot news
imam sijajno vést za vas I have a splendid piece of news for you
pričakujem od njih nadaljnjih vésti I am awaiting their further news
prišla je vést, da je sklenjen mir news arrived that peace had been concluded
lažna vést false (ali fabricated) report, canard
to je dobra vést this is good news
domače vésti home news, local news
kratke vésti news items
raznašalec vésti (klepetulja) gossip, newsmonger
povedati mu morate to slabo vést you must break this bad news to him
slabe vésti se kaj hitro izvejo bad news travels fast
že dolgo nimam vésti od njega I've had no news from him for a long time
o njem ni nobenih vésti nothing has been heard of him
zadnje vésti latest (ali last-minute) news, (v časopisu) stop-press
če ni vésti, je vse v redu no news is good news

vse|eno¹ [è,ê]
vse je es ist egal, es ist alles eins, es macht nichts
vse kdo/kdaj egal/gleich/gleichviel wer/wann
vse mi je es ist mir gleichgültig, es ist mir gleich

žé adv.

1. già; ormai:
tam je že pomlad, tu je še zima lì è già primavera, qui ancora inverno
vstopnice so že v prodaji i biglietti sono già in vendita

2. (izraža zadostnost povedanega) il solo, un solo; pure:
že ime vse pove il solo nome dice tutto
že majhna raztresenost lahko povzroči nesrečo una pur piccola distrazione può provocare la disgrazia

3. (izraža pripravljenost za kako dejanje) ancora:
bere še že, piše pa ne več per leggere legge ancora, ma non scrive più

4. (izraža prepričanost o čem) bene, pure:
prinesi vina, že veš, katerega portaci del vino, sai bene quale
to pa že lahko narediš zame questo lo puoi pur fare per me

5. (izraža sprijaznjenje s čim) ormai:
zdaj je že tak položaj, da je vsako obotavljanje nevarno la situazione è ormai tale da rendere arrischiato qualsiasi indugio

6. (izraža nejevoljo, v vzkličnih stavkih grožnjo) suvvia, una buona volta, ○:
daj mi že mir e sta' calmo una buona volta!
ti že pokažem (hudiča) te la farò vedere!
jim bom že pokazal skopuha gliene dirò io quattro! Dare del tirchio a me!

7. (v temp. odv.) komaj ... že, kakor hitro ... že (non) appena... che già:
kakor hitro je zaslišal svoje ime, že je planil pokonci appena sentì il suo nome saltò in piedi, che già era in piedi

8. (v adverz. priredju za izražanje pridržka) certo, sì, ○:
piše že, vendar slabo per scrivere scrive, ma male

9. (v nikalnih stavkih poudarja zanikanje) ○, però, poi; proprio no:
kdo gre z njim? Jaz že ne chi va con lui? Io no, Non io

10. že tako (in tako) peraltro, comunque, di per sé:
iskal je delo v podjetju, v katerem so imeli že tako in tako preveč delavcev cercò lavoro in una ditta dove avevano comunque troppi dipendenti

11. (z zaimki in prislovi za izražanje poljubnosti) chi, chiunque, comunque:
ne skrbite, mu bo že kdo pomagal niente paura! Si troverà chi gli darà una mano
bodo že kako opravili tudi brez njega se la sbrigheranno comunque, anche senza di lui

12. (z vpraš. pron. ali adv. poudarja ugibanje) ○, poi:
kdo ga že išče chi è che lo cerca?
kako je že ime tistemu dekletu? com'è che si chiama quella ragazza?

13. če že (v pogojnih stavkih za izražanje pridržka) se proprio:
naj gredo, če že hočejo e vadano, se proprio lo vogliono

14. že ... kaj šele già... figurarsi:
že rahel ugovor težko prenese, kaj šele kritiko mal sopporta un piccolo appunto, figurarsi una critica

15. (izraža sprijaznjenje s čim) ○:
že prav, bom vsaj vedel za drugič e va bene, lo saprò almeno per la prossima volta
kruha bo že il pane non ci mancherà
kakšna je letos letina? Bo že com'è quest'anno il raccolto? Discreto
kako se ti godi? Že gre come va? Mah, discretamente
kako boš živel v takih razmerah? Bo že kako come farai a vivere in queste condizioni? Mah, si vedrà, Mah, spero di farcela

želéti to desire, to want; to wish; to be desirous (of), to long for

zelo želéti to long, to yearn, to thirst, to crave, to hunger (after), to be dying for
želéti lahko noč (zbogom) to bid good night (goodbye)
kaj želite od mene? what do you want from me?
ali želiš, da on pride? do you want him to come?
on želi dobiti to mesto he wants to get that post
želite, gospod? (v trgovini) what can I do for you, sir?
želéti komu dobro (slabo) to be well (ill) disposed to someone
želéti si to long for, to yearn for
zelo si želéti domov to long for one's home
želel si je vesti od svoje družine he longed for news of his family
vsi želimo, da bi se kmalu vzpostavil mir we all wish that peace may soon be restored
želéti komu srečo to wish someone luck, to wish someone, well
kakor želite as you please, just as you wish
tega ne bi še psu želel! (ZDA) it shouldn't happen to a dog!
želim van srečno novo leto! I wish you a happy New Year!
želim ti vse najboljše k rojstnemu dnevu! many happy returns of the day!
kaj si želiš za svoj rojstni dan? what would you like for your birthday?
hoteti in želéti je dvoje, ni isto willing and wishing are not the same thing