vrenj|e1 [ê] srednji spol (-a …) das Kochen, das Aufwallen; das Sieden
vrenj|e2 [ê] srednji spol (-a …) kemija (fermentacija) die Gärung (alkoholno alkoholische Gärung, mlečnokislinsko Milchsäuregärung, maslenokislinsko Buttersäuregärung), der Gärungsvorgang, die Vergärung
spodnje vrenje Untergärung
vrenje v steklenici die Flaschengärung
zgornje/vrhnje vrenje die Obergärung
… vrenja Gärungs-
(čas die Gärungszeit, povzročitelj der Gärungserreger, produkt das Gärungsprodukt)
ki sproža vrenje gärungserregend
ki zavira vrenje gärungshemmend
sposoben za vrenje gärungsfähig
sposobnost za vrenje die Gärungsfähigkeit
vrénje s vretje, vrenje: alkoholno, octeno, mliječno vrenje; zeleno vrenje kod duvana, kod duhana
vrénje s
1. vrenje, ključanje
2. vrenje, previranje, fermentacija
3. izbijanje, kuljanje
4. naviranje
vrênje boil, boiling; seething; (vina) fermentation, process of fermentation; figurativno agitation, ebullition; commotion, tumult
vrênje, vrétje ébullition ženski spol , bouillonnement moški spol ; (mošta) fermentation ženski spol ; figurativno effervescence ženski spol , sourde agitation
proces vrenja processus moški spol (ali procédé moški spol) de fermentation
biti v vrenju fermenter, figurativno être en effervescence
vrênje (-a) n
1. bollore, bollitura, ribollimento; fermentazione
2. pren. fermento, ebollizione:
politična, verska vrenja fermenti politici, religiosi
3. biol., kem. fermentazione:
alkoholno vrenje fermentazione alcolica
vrênje ebullición f ; hervor m ; (vino) fermentación f ; fig efervescencia f , agitación f (en los ánimos)
proces vrenja proceso m de fermentación
biti v vrenju fermentar
vrênje -a s., кипі́ння -я с., завору́шення -я с.
vrênje -a s fiz.
1. fierbere, ebuliţie; clocotire
2. ekspr. agitaţie
3. biol./kem. fermentare, fermentaţie
alkoholno vrenje stalna zveza
biokemija (biokemijski proces) ▸ alkoholos erjedés, alkoholos erjesztés, fermentáció
Sopomenke: alkoholna fermentacija
ocetno vrenje stalna zveza
(vrsta vrenja) ▸ ecetsavas erjedés
aestus -ūs, m
1. žar, ogenj, vročina: exsuperant flammae, furit aestus ad auras V., exsultant aestu latices V., propius aestūs incendia volvunt V. bliže vali ogenj svoj žar, mediis aestibus V. ob opoldanski vročini, isto tudi: aestus a meridiano sole L.; aestum sustinere O., frigora atque aestus tolerare C. ali pati L. mraz in vročino, labore et aestu languidus S., gravem aestum solari fluviis H., autumni aestus V., aestūs caniculae H., oleam mordet aestus H., fontes ... aestibus exarescebant C. zaradi poletne vročine; occ.: aestu febrique iactari (ἕν διὰ δυοῖν) Ci. zaradi mrzlice, ulceris aestus Acc. ap. Ci. vnetje, prisad, cum furit atque artūs depascitur arida febris, profuit incensos aestus avertere V.; pesn. poletje: Ceres medio succiditur aestu V., vere flores, aestu numerabis aristas O.
2.
a) valovanje, zagon (zaganjanje, butanje, kipenje) valov, valovje, tok, struja: ferventes aestibus undae O., fluctu aestuque secundo (= fluctu aestuoso) V. s kipečim valovjem odprtega morja, delphines ... aestum (maris) secabant V., furit aestus arenis V., aequoris aestus V., vasti aestus pelagi Cat., Tyrrhenus aest. V. valovito Tirensko morje, aestus totos campos circa flumen inundaverat Cu., in fretum concurrit aestus atque effervescit Varr. ali carinam ventus ventoque rapit contrarius aestus O. morska struja; occ. pritok valovja = plima: cum ex alto se astus incitavisset C. ko je z morja udarila plima, aestus maritimi ali marini Ci., aestus accedens Sen. ph. nastopajoči pritok valovja = plima, decessus aestūs C. odtok valovja = oseka = aestus recedens Sen ph., aestuum accessus et recessus Ci. plima in oseka, bibavica, aestus decedit L., decedente in mare aestu L., minuente (sc. se) aestu C. ob pojemajoči plimi, aestu suo L. ali aestu secundo S. ap. Gell. ob njemu ugodni plimi, naspr. adverso aestu maris S. ap. Non., in adversum aestum L., luna plena maritimos aestus maximos efficere consuevit C. visoke plime, inanes aestum Plin. mrtva plima; pren.: si ... illae undae comitiorum ... sic effervescerunt quodam quasi aestu, ut ad alios accedant, ab aliis autem recedant Ci. ali quod enim fretum ... tantas ... habere putatis agitationes fluctuum, ... quantos aestus habet ratio comitiorum? Ci. valovanje, valovje.
b) vrenje, valovanje, kipenje (tekočin); od tod iztok ali izliv zemlje, magnetnega fluida: hos igitur tellus omnīs exaestuat aestūs Lucr., potem magnetni fluid sam: fluere e lapide hoc permulta necessest semina, sive aestum, qui discutit aëra plagis Lucr.
3. pren.
a) vzkipevanje, ihta, silovitost, strast: irarum fluctuat aestu V. od silne jeze vse kipi v njem, ut pelagi, sic pectoris adiuvet aestum O. srčno ihto, belli magnos commovit ... aestus Lucr., aestūs regum et populorum H. kipeče strasti, civilisque rudem belli tulit aestus in arma H.
b) silna želja proslaviti se z imenitnimi deli, težnja po slavnih dejanjih: ne aestus nos consuetudinis absorbeat Ci. da nas ne prevzame sila navade, repente te quasi quidam aestus ingenii tui procul a terra abripuit Ci., hunc quoque absorbuit aestus quidam insolitae adulescentibus gloriae Ci. je požrlo valovje slavohlepnosti.
c) vzburkanje srca, skrbi poln nemir, tesnobna skrb, bojazen, zadrega: qui tibi aestus, qui error, quae tenebrae erunt Ci., magno curarum fluctuat aestu V., hiscine versiculis speras tibi posse ... aestus curasque graves e pectore pelli H., erat hic quoque aestus, si forte me appellasset Plin. iun., explica aestum meum Plin. iun. — Soobl. aestum -ī, n: It.
Opomba: Star. gen. sg. aestī: Pac. ap. Non.
agitación ženski spol razgibanost, vznemirjenje, nemir; vrenje (med ljudstvom)
agitaciónes electorales volilna agitacija
agitation [-tasjɔ̃] féminin (močno) gibanje, vrvenje, vrvež; razburjenje, nemir; politique nemiri, vrenje, vznemirjenost; technique (pre)mešanje; valovanje (vodovja); mahanje (z rokami, z repom ipd); bitje (srca); drgetanje (ustnic)
agitation de la rue, de la ville vrvež na ulici, v mestu
agitation paysanne kmečki nemiri
Aufwallen, das, kipenje, vrenje, vzvalovanje
boil2 [bɔil] samostalnik
vrelišče; vrenje, kipenje, kuhanje
to give s.th. a boil up pogreti, prevreti kaj
to bring to the boil zavreti
to keep on (ali at) the boil pustiti vreti
bollore m
1. vrenje, kipenje:
dare un bollore prevreti
alzare il bollore zavreti
2. ekst. huda vročina:
il bollore dell'estate poletna vročina
3. pren. razburjenje, razburjenost, razvnetost:
bollore di sdegno ogorčenost
4. navdušenje, gorečnost
borbollón moški spol vrvranje; vrenje, kipenje
a borbollones naglo, na vrat na nos; na pretek