Franja

Zadetki iskanja

  • cim|a ženski spol (-e …) (zeleni del rastline) das Kraut; (poganjek) der Trieb
  • cvet samostalnik
    1. (del rastline) ▸ virág
    bel cvet ▸ fehér virág
    rumen cvet ▸ sárga virág
    pisan cvet ▸ tarka virág
    dišeč cvet ▸ illatos virág
    posušeni cvetovi ▸ száraz virágok, szárított virágok
    ženski cvet ▸ bibe
    moški cvet ▸ porzó
    cvet kamilice ▸ kamillavirág
    cvet lipe ▸ hársvirág, hársfavirág
    cvet se odpre ▸ a virág kinyílik
    cvet diši ▸ a virág illatozik
    biti v polnem cvetu ▸ ifjúsága teljében van

    2. (cvetlica; roža) ▸ virág
    podariti cvet ▸ virággal lepi meg

    3. (najboljši del) ▸ legjava, kiválósága, virága
    cvet naroda ▸ nemzet legjava, nemzet kiválósága
    v cvetu življenja ▸ élete virágjában, élete teljében
    biti v cvetu mladostikontrastivno zanimivo ifjúsága teljében van
    v cvetu let ▸ virágkorát éli
    Ves izvoljeni politični cvet naroda bo moral posvetiti svojo energijo temu vprašanju. ▸ A nemzet összes megválasztott politikus kiválósága ennek a kérdésnek kénytelen szentelni energiáját.
    Na prvi pogled ni ravno v cvetu mladosti, kajne? ▸ Első pillantásra nincs éppen az ifjúsága teljében, ugye?
  • del [é] moški spol (-a …)

    1. der Teil; česa ein Teil (von); -teil (prostora Raumteil, rastline Pflanzenteil, stavka Satzteil, stroja Maschinenteil, basovski [Baßteil] Bassteil, hrbtni Rückenteil, jekleni Stahlteil, južni Südteil, konstrukcijski Bauteil, nadomestni Ersatzteil, nizkotlačni Niederdruckteil, oglasni Inseratenteil, okrogli Rundteil, osvetljevalni Belichtungsteil, petni Fersenteil, podatkovni Datenteil, realni Realteil, regulacijski Regelteil, sestavni Einzelteil, Werkteil, severni Nordteil, sklepni [Schlußteil] Schlussteil, spodnji Unterteil, sprednji Vorderteil, srednji Mittelteil, stranski Seitenteil, tekstovni Textteil, vgradni Einbauteil, vhodni Eingangsteil, vzhodni Ostteil, zadnji Hinterteil, Rückteil, pri vozilih Heckteil, zahodni Westteil, zaporni Absperrteil, gornji Oberteil, zgornji Kopfteil)
    skladišče nadomestnih delov das Ersatzteillager
    sestavni del der Bestandteil, das Bestandstück
    drobni deli množina Kleinteile
    mehki deli množina Weichteile
    posamezni deli množina Einzelteile
    telesni del der Körperteil

    2. (kos) das Teilstück; das Stück, -stück (osrednji Herzstück/Mittelstück, zgornji Kopfstück)
    pri grbu: odličniški del Prachtstück
    pomožni del Nebenstück

    3. (partija) die Partie (gornji obere), -partie (obraza Gesichtspartie, telesa Körperpartie, robni die Randpartie)
    intimni deli (telesa) der Intimbereich, die Intimzone
    zgornji del Ober- (trebuha der Oberbauch; kljuna der Oberschnabel)

    4.
    del poti die Strecke
    stari del mesta die Altstadt
    del dneva die Tageszeit (najlepši die schönste Tageszeit)
    odebeljeni del die Verdickung
    poglobljeni del die Senke
    vbočeni del die Einwölbung
    vozni del das Laufwerk
    vrinjeni del der Einschub
    vstopni del der Eingang, tehnika der Einlauf
    zgornji del stavbe der Oberbau
    zgornji del zidu die Mauerkrone
    deli opreme množina Ausrüstungsgegenstände
    pomožni deli množina Hilfseinrichtungen
    po delih abschnittweise, partiell
    |
    biti del česa gehören zu, ein Teil von … sein
    postati del česa eingehen in, ein Teil von … werden
    razdeliti na dva dela zweiteilen
    razdeliti na tri/štiri dele dreiteilen/dritteln, vierteilen/vierteln
    razdeljen na štiri dele geviertelt, viergeteilt
    razdeliti na pet/ osem … delov fünfteln/achteln …
  • dél (-a) m

    1. parte, pezzo, frazione, sezione:
    prvi del romana parte prima del romanzo
    strojn. nadomestni, rezervni deli pezzi di ricambio, di scorta
    deli telesa parti del corpo umano
    nadzemni del rastline parte epigea della pianta
    ekon. gibljivi del plače parte mobile dello stipendio
    prednji, zadnji del parte anteriore, posteriore
    uvodni del sezione introduttiva
    šport. del proge frazione
    večji del la maggior parte; per la maggior parte, perlopiù
    v enakih delih in parti uguali
    dober, lep del časa buona parte, la maggior parte del tempo

    2. (delež) parte, porzione:
    nujni del porzione legittima
  • dolgi poganjek stalna zveza
    botanika (del rastline) ▸ hosszú hajtás
  • glavni poganjek stalna zveza
    botanika (del rastline) ▸ főhajtás
  • izvleček samostalnik
    1. (pridobljena snov; ekstrakt) ▸ kivonat
    izvleček iz alg ▸ algakivonat
    izvleček iz rastline ▸ növényi kivonat
    izvleček kamilice ▸ kamillakivonat
    zeliščni izvleček ▸ gyógynövénykivonat
    koprivni izvleček ▸ csalánkivonat
    sadni izvleček ▸ gyümölcskivonat
    alkoholni izvleček ▸ alkoholos kivonat
    izvleček ginka ▸ ginkgokivonat
    palmin izvleček ▸ pálmakivonat

    2. (del besedila; izpisek) ▸ kivonat
    objaviti izvleček ▸ kivonatot tesz közzé
    pripraviti izvleček ▸ kivonatot készít
    kratek izvlečekkontrastivno zanimivo rezümé
    izvleček iz matične knjige ▸ anyakönyvi kivonat
    izvleček predavanja ▸ az előadás kivonata
    Povezane iztočnice: kontni izvleček

    3. glasba (priredba) ▸ kivonat
    klavirski izvleček ▸ zongorakivonat
  • koreninska bala stalna zveza
    vrtnarstvo (del rastline) ▸ földlabda
  • kratki poganjek stalna zveza
    botanika (del rastline) ▸ rövid hajtás
  • listna brazgotina stalna zveza
    botanika (del rastline) ▸ levélforradás
  • mahalo samostalnik
    botanika (del rastline) ▸ levélszárny
    mahalo praproti ▸ páfránylevél
    V glavnem delu življenjskega kroga je praprot kratko steblo, iz katerega rastejo navzdol korenine, navzgor pa listna mahala. ▸ A páfrány életciklusa fő szakaszában rövid szár, amelyből lefelé a gyökerek nőnek, felfelé pedig a levélszárnyak.
  • môrski (-a -o) adj. di, del mare; marittimo; marino; knjiž. equoreo:
    morske rastline, ribe piante marine, pesci di mare

    1.
    morska obala costa marina
    morska sol sale marino
    morsko letovišče località marittima di villeggiatura
    morska bolezen mal di mare; med. naupatia
    mitol. morska deklica sirena
    morska gladina superficie del mare
    morska ožina stretto (di mare), braccio di mare
    morska usedlina sedimento marino
    meteor. morski dim foschia
    morski preliv (morska vrata) stretto marino
    morski razbojnik, ropar corsaro, pirata
    morski rokav braccio di mare
    morski tok corrente marina
    morski veter brezza di mare
    morska nimfa nereide, oceanina
    min. morska pena sepiolite, schiuma di mare
    mitol. morska pošast orca
    meteor. morska tromba tromba marina
    morska plovba navigazione marittima
    geogr. morski potres maremoto
    morski rokav gomito di mare
    morski vihar fortunale
    morski val flutto

    2. zool.
    morska kača serpente di mare (Lauticada colubrina)
    morske krave sireni (sing. -e) (Sirenia)
    morska lastovica dattilottero, rondine di mare (Dactylopus volitans)
    morske lilije crinoidi (sing. -e) (Crinoidea)
    morska vidra lontra marina
    morska zvezda stella di mare, asteria
    zool. morski golob aquila di mare, miliobate (Myliobatis aquila)
    morski ježek riccio di mare, echino
    morski konjiček ippocampo, cavalluccio marino (Hyppocampus guttulatus)
    morski lev leone marino, otaria (Otaria)
    morski list sogliola (Solea)
    morski medved callorino, foca orsina (Callorhinus alascanus)
    morski pajek pantopode (pl. -i) (Pantopoda)
    morski pes pescecane, squalo
    morski petelin cappone, gallinella imperiale
    morski prašiček porcellino d'India, cavia (Cavia cobaya)
    zool. morsko uho aliotide, orecchia di mare (Haliotis)
    morska igla aguglia (Belone belone)
    morska iskrnica nottiluca (Noctiluca)
    morska kljunačka pesce trombetta (Centriscus scolopax)
    morska kumara cetriolo di mare, oloturia (Holoturia)
    morska mačka gattuccio (Schyliorhinus canicula)
    morska pajkovica maia, grancevola (Maia squinado)
    morska papiga pulcinella di mare (Fratercula actica)
    morska papigica pesce pappagallo, scaro (Scrus cretensis)
    morska plošča passera di mare (Pleuronectes platessa)
    morska podgana re di aringhe, chimera (Chimaera)
    morska spaka rana pescatrice (Lophius piscatorius)
    morska sraka beccaccia di mare, ostralega (Haematopus ostralegus)
    morska svila bisso
    morska ščuka luccio di mare, sfirena (Sphyraena sphyraena)
    morska želva chelidra (Chelydra serpentina)
    morske šile singnatidi (sing. -e) (Syngnatidae)
    morski bič pastinaca (Dasyatis pastinaca)
    morski galeb mugnalaccio (Larus marinus)
    morski glavač scazzone, magnarone (Cottus gobio)
    morski kokot dattilottero, rondine (Dactylopterus volitans)
    morski lipan muggine
    morski mandelj mandorla di mare (Philine aperta)
    morski mesec pesce luna, ortagorisco (Mola mola)
    morski pegazi pegasiformi (sing. -e) (Pegasiformes)
    morski slon elefante marino (Mirounga leonina)
    morski somi squaliformi (sing. -e) (Squaliformes)
    morski vrag manta, razza cornuta (Manta birostris)
    morski zajci ciclotteridi (sing. -e) (Cyclopteridae)
    morski zmaj pesce ragno (Trachinus draco)
    morski zvezdogled pesce prete, pesce lucerna (Uranoscopus scaber)
    morsko šilo pesce ago (Syngnathus acus)

    3. bot.
    morska čebulica scilla marittima (Scilla)
    bot. morska trava zostera (Zostera marina)
    morska ločika lattuga di mare, ulva (Ulva lactuca)
    morski loč quercia marina (Fucus vesciculosus)
  • rastlin|a ženski spol (-e …) die Pflanze, das Gewächs; (alpska Alpenpflanze, balkonska Balkonpflanze, barvilna Färberpflanze, blazinasta Polsterpflanze, gorska Gebirgspflanze, herbarijska Herbarpflanze, indikatorska Zeigerpflanze, industrijska Industriepflanze, jamska Höhlenpflanze, kulturna Kulturpflanze, kompasna [Kompaßpflanze] Kompasspflanze, kopenska Landpflanze, koristna Nutzpflanze, krmna Futterpflanze, listnata Blattpflanze, matična Mutterpflanze, medonosna Bienenfutterpflanze, močvirska Sumpfpflanze, okrasna Zierpflanze, peskoljubna Sandpflanze, pionirska Pionierpflanze, plazeča se Kriechpflanze, plavajoča Schwimmpflanze, podvodna Unterwasserpflanze, puščavska Wüstenpflanze, resavska Heidepflanze, dolgega dne Langtagspflanze, kratkega dne Kurztagspflanze, za orientacijo Leitpflanze)
    agronomija in vrtnarstvo fižolova/paradižnikova/riževa … rastlina die Bohnenpflanze/Tomatenpflanze/Reispflanze
    rastlina zelene die Selleriestaude
    mesojeda rastlina [insektenfressende] Insekten fressende Pflanze
    rastlina, ki cvete … der -blüher
    (ponoči Nachtblüher, jeseni Herbstblüher, spomladi Frühjahrsblüher, zgodaj poleti Vorsommerblüher, pozno poleti Hochsommerblüher, zgodaj Frühblüher …)
    rastlina, ki jo oprašujejo … die -blume
    (čmrlji Hummelblume, metulji Falterblume, nočni metulji Nachtfalterblume, netopirji Fledermausblume, ptiči Vogelblume)
    rastlina kazalka … der -anzeiger
    (kalcija Kalkanzeiger, dušika Stickstoffanzeiger)
    del rastline der Pflanzenteil
    … rastlin Pflanzen-
    (določanje die Pflanzenbestimmung, fiziologija Pflanzenphysiologie, patologija die Pflanzenpathologie, varstvo der Pflanzenschutz, sredstvo za varstvo das Pflanzenschutzmittel, zgradba der Pflanzenbau, žlahtnjenje die Pflanzenzüchtung)
    nauk o rastlinah die Pflanzenlehre, die Pflanzenkunde
    bogat z rastlinami pflanzenreich
  • réčen (-čna -o) adj. del fiume, fluviale:
    navt. rečna barkača palandra
    zool. rečna svinja potamochero (Potamocherus porcus)
    rečni tok corso del fiume
    rečno pristanišče porto fluviale
    rečne ptice, rastline uccelli, piante fluviali
    rečni režim regime delle acque (di un fiume)
    rečno omrežje sistema fluviale
    zool. rečni ostriž persico (Perca fluviatilis)
    rečni piškur lampreda di fiume (Lampreta fluviatilis)
    hidr. rečni jez pescaia
    rečni nasip spalletta
    rečni okljuk ansa
    rečni rokav braccio (di fiume)
    zool. rečni som siluro d'Europa (Silurus glanis)
    rečno ustje foce (di fiume)
  • ročíca (-e) f

    1. dem. od roka manina

    2. teh. manovella, maniglia, asta, braccio:
    pogonska ročica manopola d'avvio
    gramofonska ročica braccio del grammofono
    ročica naslanjala braccio della poltrona

    3. stanga (della carriola, del carretto)

    4. paletto (del carro contadino)

    5. (vzvod) leva, barra

    6. grad. (krajši poševni tram v ostrešju) traversa; strojn. biella

    7. fiz.
    ročica (sile) braccio (di una forza)
    aer. ročica krmila cloche
    vrtn. ročica rastline viticcio
    avt. menjalna, prestavna ročica leva del cambio
    teh. naravnalna ročica manopola di regolazione
    agr. ročica pri plugu stiva, stegola
  • stranski poganjek stalna zveza
    botanika (del rastline) ▸ oldalhajtás
  • šibasti poganjek stalna zveza
    botanika (del rastline) ▸ vesszős hajtás
  • učínek (-nka) m effetto, risultato, azione, prestazione, rendimento; virtù:
    doseči zaželeni učinek ottenere l'effetto voluto
    zdravilni učinki rastline le virtù medicinali di una pianta
    farm. diuretični učinek (zdravila) l'effetto diuretico (del farmaco)
    kem. fotokemični učinek effetto fotochimico
    učinek tople grede effetto serra
    pog. učinek mamila sbarellamento
    um. posebni, svetlobni, zvočni učinki effetti speciali, luminosi, acustici
  • vitica samostalnik
    1. pogosto v množini (del rastline) ▸ inda, kacs, kocsány
    oprijemalne vitice ▸ kapaszkodó kacsok
    trtne vitice ▸ szőlőindák, szőlőkacsok
    vinske vitice ▸ szőlőindák, szőlőkacsok
    rastlinske vitice ▸ növényinda
    oprijemati se z viticami ▸ indákkal kapaszkodik
    dolge vitice ▸ hosszú indák
    Fižol se s steblom ovija okoli opore, grah pa se opore oprime z viticami. ▸ A bab szárával felkúszik a támasztékra, míg a zöldborsó kacsokkal kapaszkodik.
    Ribez operemo, osušimo in s pomočjo vilic z vitic potrgamo jagode. ▸ A ribizlit megmossuk, megszárítjuk, és villa segítségével eltávolítjuk a szemeket a fürtről.
    Povezane iztočnice: stebelna vitica, listna vitica

    2. pogosto v množini (o vzorcu) ▸ inda
    izrezljane vitice ▸ kifaragott indák
    Na dvorišču, tlakovanem s podolgovatimi kamnitimi ploščami je stala ljubka fontana iz umetnega kamna, z izrezljanimi viticami. ▸ A hosszúkás kőlapokkal burkolt udvaron kecses, műkőből készült szökőkút állt, faragott indákkal.
    okrašen z viticami ▸ indákkal díszített
    Tudi kopalniški elementi so lahko okrašeni z viticami. ▸ A fürdőelemeket is díszíthetik indák.
    Čez blede ostanke izvirne antične ornamentike so pozneje z oljem doslikali vitice in rastlinje. ▸ Az eredeti antik díszítés halvány maradványai fölé később olajjal festettek indákat és növényeket.
    Zlate inicialke, cvetlične vitice, miniature in drugi okraski so lepoto dragocenih kodeksov še povečevali. ▸ Az arany iniciálék, a virágindák, a miniatűrök és a többi díszítőelem csak tovább fokozták az érdékes kódexek szépségét.
  • zalistje samostalnik
    botanika (del rastline) ▸ hónaljhajtás