-
atom samostalnik1. (najmanjši delec snovi) ▸
atomvodikov atom ▸ hidrogénatom
ogljikov atom ▸ szénatom
ioniziran atom ▸ ionizált atom
atom kisika ▸ oxigénatom
jedro atoma ▸ atommag
masa atoma ▸ atomtömeg
zgradba atoma ▸ atom felépítése
cepitev atoma ▸ atomhasadás
elektroni v atomu ▸ elektronok az atomban
vezi med atomi ▸ atomok közötti kötések
atomi v molekuli ▸ atomok a molekulában
veriga ogljikovih atomov ▸ szénatomlánc
Razmerje med atomi vodika in kisika je tako kot pri molekuli vode. ▸ A hidrogén- és oxigénatomok aránya megegyezik a vízmolekuláéval.
2. (osnovni element česa) ▸
atom, alapvető elemZelo rad imam črke, ker so atomi komunikacije. ▸ Szeretem a betűket, mert ezek a kommunikáció atomjai.
Njegov dotik je zdrsel po njenem licu in vžgal vsak atom v njej. ▸ A férfi érintése végigsiklott a lány arcán, és minden ízét lángra lobbantotta.
3. (o majhni količini) ▸
atomNa televiziji ne obstaja niti en sam atom iskrenosti. ▸ A televízióban egyetlen atomnyi őszinteség sincs.
Hripavo petje je oznanjalo zadnje atome sreče in veselja. ▸ A rekedt ének a boldogság és az öröm utolsó atomjait hirdette.
-
berljiv pridevnik1. (o zahtevnosti in prijetnosti) ▸
olvasható, érthető, olvasmányosberljiv roman ▸ olvasmányos regény
berljiva knjiga ▸ olvasmányos könyv
tekoče berljiv ▸ könnyen olvasható, gördülékenyen olvasható
Njegova pripoved je tekoče berljiva in zgled dobro ter poljudno napisanega potopisa. ▸ Az elbeszélése gördülékenyen olvasható, és a jól megírt, kicsiszolt útirajzok példája.
težko berljiv ▸ nehezen olvasható
Če je izvirnik namenoma težko berljiv, naj bi imel podobno bralno izkušnjo tudi bralec prevoda. ▸ Ha az eredeti mű szándékosan nehezen olvasható, a műfordítás olvasójának is hasonló olvasási élményben kell részesülnie.
lahko berljiv ▸ könnyen olvasható
Prošnja za delovno mesto mora biti preprosta, lahko berljiva in pregledna. ▸ Az álláspályázatnak egyszerűnek, könnyen érthetőnek és világosnak kell lennie.
berljiv jezik ▸ olvasmányos nyelvezet
Članke odlikuje sočen in zelo berljiv jezik. ▸ A cikkeket szaftos és élvezetes nyelvezet jellemzi.
2. (o vizualnosti, čitljivosti) ▸
olvashatóberljiva pisava ▸ olvasható írás
lepo berljiv ▸ szépen olvasható
Vaša pisava je prav prijetna, čitljiva in lepo berljiva. ▸ A kézírása ékes, szép külalakú és könnyen olvasható.
dobro berljiv zaslon ▸ jól olvasható képernyő
Pri ločljivosti 1024 × 768 je slika še kar znosna, čeprav so črke že težko berljive. ▸ 1024×768-as felbontásnál a kép még elég tűrhető, de a betűk már nehezen olvashatók.
3. računalništvo (o načinu branja podatkov) ▸
olvashatóelektronsko berljiv potni list ▸ elektronikusan olvasható útlevél
Povezane iztočnice: strojno berljiv, računalniško berljiv -
črk|a ženski spol (-e …)
1. der Buchstabe (grška griechischer); -buchstabe (dvojna Doppelbuchstabe, mala Kleinbuchstabe, tiskana Druckbuchstabe, velika Kapitalbuchstabe/Großbuchstabe)
kombinacija črk die Buchstabenkombination
figurativno do zadnje črke bis auf den letzten Buchstaben
figurativno po črki razumeti, razlagati: nach dem Buchstaben
črka ubija, duh oživlja der Buchstabe tötet, der Geist aber macht lebendig
figurativno mrtva črka toter Buchstabe
figurativno tri črke (rit) die fünf Buchstaben
2. tiskana/tiskarska: die Letter (gotska gotische); tipografska, strojepisna ipd: die Type; (grafično znamenje) das Schriftzeichen
3.
črke množina (način zapisa) die Schrift
grške črke griechische Schrift
podoba črk das Schriftbild
tiskane črke die Blockschrift/Druckschrift
s tiskanimi črkami in Druckschrift/Blockschrift
velikost črk die Schriftgröße
višina črk die Schrifthöhe
vrsta črk die Schriftart
stroj za vtiskovanje črk die Prägemaschine
4.
v obliki črke … -förmig
(S S-förmig, T T-förmig, U U-förmig, V V-förmig)
-
čŕka letter; (tiskarska) character, type
mala čŕka small letter
vélika čŕka capital (letter)
začetna čŕka initial letter
začetne čŕke initials pl
velika tiskana čŕka block letter
nema čŕka mute letter
gotska čŕka Gothic (ali black) character
mastna, debela čŕka boldface type, boldface, bold
v latinskih čŕkah in Latin characters
do čŕke natančno izvesti, izpolniti to carry out to the letter
biti tiskan z mastnimi čŕkami to be in boldface type
čŕka (duh) zakona the letter (the spirit) of the law
nadpis v velikih čŕkah a headline in large type
čitati besedo čŕko za čŕko to spell out a word, letter by letter
držati se čŕke zakona to stick to the letter of the law
z zlatimi čŕkami zapisan dan a red-letter day
-
čŕka lettre ženski spol , caractère moški spol
velika črka (lettre) capitale ženski spol, majuscule ženski spol
mala črka minuscule ženski spol
latinske, cirilske črke caractères romains, cyrilliques
-
čŕka (-e) f
1. lettera:
mala, velika črka lettera minuscola (piccola), maiuscola (grande)
pisane, tiskane črke lettere scritte, stampate
cirilske, latinske črke lettere cirilliche, latine
tisk. krepka črka neretto, grassetto
kurzivna črka (carattere) corsivo
2. knjiž. ekst. lettera:
slepo se držati črke zakona attenersi ciecamente alla lettera della legge
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kaj razumeti po črki intendere qcs. alla lettera
pren. ostati mrtva črka rimanere lettera morta
pren. biti zapisano z zlatimi črkami essere scritto a lettere d'oro
-
čŕka letra f ; tipo m ; carácter m (de letra)
mala črka (letra) minúscula f
vélika črka (letra) capital f (ali mayúscula f)
latinske črke caracteres m pl latinos
tiskane črke letras de imprenta
začetna črka inicial f
mastna črka (tisk) negrilla f
po črki (dobesedno) literalmente; al pie de la letra
do zadnje črke hasta la última letra
pisana (ulita) črka letra de mano (de molde)
-
do2 prep.
1. (za izražanje meje v prostoru) a, fino a:
voda sega do pasu l'acqua giunge fino alla cintola
v vodi do nad kolena nell'acqua fin sopra i ginocchi
pren. priti do sklepa giungere alla conclusione
2. (za izražanje meje v času, do katere seže dejanje) fino a, a:
bedeti do jutra vegliare fino al mattino
ura je pet do enajstih mancano cinque minuti alle undici
3. (za izražanje količine) fino a, a:
zapor do treh dni arresto fino a tre giorni (al massimo)
4. od ... do da... a:
vlak vozi od Ljubljane do Trsta il treno viaggia da Lubiana a Trieste
odprto 7—20 aperto dalle sette alle venti
5. (za izražanje načina, posledice dejanja; za izražanje visoke stopnje):
do kože moker completamente bagnato, bagnato fradicio
odkrit do brezobzirnosti oltremodo sincero
6. (za izražanje čustvenega razmerja) di, a, per:
dekletu ni do plesa la ragazza non ha voglia di ballare, alla ragazza non va di ballare
imeti pravico do pokojnine aver diritto alla pensione
imeti veselje do glasbe aver passione per la musica
biti usmiljen do trpečih aver pietà dei sofferenti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ni vse do črke tako non è proprio così
vsi do enega so prišli sono venuti proprio tutti (fino all'ultimo)
pren. težav ne premagaš od danes do jutri le difficoltà non si possono superare dall'oggi al domani
sestanek je do nadaljnjega odložen la riunione è rimandata sino a nuovo avviso
PREGOVORI:
zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača a granello a granello s'empie lo staio e si fa il monte
-
dolin|a ženski spol (-e …) das Tal
hudourniška dolina der Tobel/ Dobel
globo zarezana dolina tiefer Taleinschnitt
kotanjasta dolina die Talmulde
Labotska dolina Lavanttal
meteorologija dolina nizkega zračnega pritiska der Talweg
solzna dolina das Jammertal, das Tränental
suha dolina das Trockental, die Talung
-tal (v obliki črke V Kerbtal, erozijska Erosionstal, gorska Bergtal, izoklinalna Isoklinaltal, koritasta Sohlental, Trogtal, prarečna Urstromtal, prečna Quertal, rečna [Flußtal] Flusstal, stranska Seitental, udorna Einbruchstal, visokogorska Hochtal, vzdolžna Längstal, zatrepna Sacktal)
z mnogimi dolinami zertalt
dno doline die Talsohle, der Talgrund
izhod doline die Talmündung
prebivalec doline der Talbewohner
vrsta doline der Taltyp
iz doline talaus
po dolini navzgor talauf, talaufwärts
po dolini navzdol talab, talabwärts
v dolini im Tal
v smer doline/v dolino talwärts, talseits
pogled v dolino z višine: der Talblick
spust/ vožnja v dolino die Talfahrt
čez hribe in doline über Berg und Tal
figurativno obljubljati hribe in doline goldene Berge versprechen
-
drôben (-bna -o) adj.
1. minuto, piccolo:
hoditi z drobnimi koraki andare a piccoli passi
2. pren. (slaboten, nežen) esile, gracile:
drobno, plaho dekletce una bambina gracile e timida
3. (tanek, ki ima majhen obseg) sottile, piccolo:
drobna knjižica un libretto sottile
drobne črke piccole lettere
4. (nepomemben) piccolo, insignificante, trascurabile; meschino:
drobne vsakdanje skrbi piccole preoccupazioni quotidiane
droben denar (drobiž) spiccioli, moneta spicciola
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
strojn. droben navoj filettatura fine
tisk. drobni tisk caratteri piccoli
zal. drobni tisk opuscolo
prebrati bi bilo treba tudi drobni tisk na pogodbi si dovrebbe leggere anche ciò che sul contratto è scritto in piccolo
-
glágolski2 (-a -o) adj. rel. glagolitico:
glagolske črke caratteri glagolitici
-
grotésken (-kna -o) adj.
1. grottesco, bizzarro, strano:
položaj je videti grotesken una situazione che ha del grottesco
2. tisk.
groteskne črke caratteri grotteschi, grottesco
-
gršk|i (-a, -o) griechisch
grška pisava/grške črke griechische Schrift
(grško) pravoslaven griechisch-orthodox
šport v rokoborbi: grško-rimski slog griechisch-römischer Ringkampf
-
i moški spol (-ja …) das I
pika na i das I-Tüpfelchen, der letzte Schliff
v obliki črke I I-förmig
-
kontrastn|i (-a, -o) Kontrast- (barva die Kontrastfarbe, preiskava die Kontrastuntersuchung, program figurativno das Kontrastprogramm)
kontrastne črke množina die Auszeichnungsschrift
-
kurzíven (-vna -o) adj. tisk. corsivo:
kurzivne črke caratteri corsivi
-
máli (-ega)
A) m bambino, piccolo; figliolo
B) máli (-a -o) adj.
1. (določna oblika od majhen) piccolo:
mali prst mignolo
male in velike črke (lettere) minuscole e maiuscole
mala vrata porticina
mala kmetija piccolo podere, poderetto
mala buržoazija piccola borghesia
mala trgovina commercio al minuto
geogr. Mala Azija Asia Minore
hist. Pipin Mali Pipino il Breve
2.
mala potreba bisogno piccolo
iti na malo potrebo fare la pipì, il bisognino
hist. mala antanta Piccola Intesa
lov. mala divjad selvaggina minuta
publ. mala Evropa piccola Europa
mala južina merenda
fiz. mala kalorija millicaloria
bot. mala kopriva ortica (Urtica urens)
nareč. mala krivina piccola curvatura
šol. mala matura licenza di scuola media inferiore
mala plošča disco (fonografico)
šah. mala rokada arrocco corto
zool. mala rovka toporagno (Sorex minutus)
bot. mala štorovka famigliola gialla, falso chiodino (Kuehneromyces mutabilis)
male živali bestiame minuto
publ. mali človek uomo della strada, uomo qualunque
šport. mali golf minigolf
rel. mali greh peccato veniale
mali hlapec garzone
mali kmet piccolo contadino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fiziol. mali krvni obtok circolazione polmonare
mali lov caccia minuta
astr. Mali voz, Mali medved Orsa Minore
anat. mali možgani cervelletto
šport. mali nogomet calcetto, calcio a 5
gled. mali oder teatro sperimentale
časn. mali oglasi piccoli annunci
mali lastnik piccolo proprietario
zool. mali skovik civetta nana (Glaucidium passerinum)
rel. mali šmaren Natività di Maria Vergine
bot. mali zimzelen pervinca (Vinca minor)
mali bratranec cugino di secondo grado
publ. mali ekran schermo (televisivo), TV, piccolo schermo
pren. biti v malih nebesih toccare il cielo col dito, essere al settimo cielo
pren. imeti kaj v malem prstu conoscere qcs. a menadito
pren. živeti ko mali bog vivere come un papa
zool. mala bobnarica nannotto, tarabusimo (Ixobrichus minutus)
zool. mala lipa pispola (Anthus pratensis)
muz. mala flavta ottavino
anat. mala pečica piccolo omonto
biol. mala rdeča krvnička microcita
zool. mala tukalica schiribilla, gallinella palustre (Porzana parva)
zool. mala uharica assiolo, (Otus scops)
šport. male tekmovalne sani slittino
anat. male sramnice ninfe
mali avto utilitaria; ekst. seicento
iron. mali bog nume
zool. mali borov rilčkar pissode (Pissodes notatus)
zool. mali deževnik corriere piccolo (Charadius dubius)
bot. mali jesen ornello, avorniello, laburno (Fraxinus ornus)
anat. mali jeriček ugola
zool. mali kapič mazzone, paganello (Mugil cephalus)
zool. mali krivokljan crociere (Loxia curvirostra)
geogr. Mali Kvarner Carnarolo, Quarnerolo
bot. mali les cameceraso (Lonicera alpigena)
zool. mali malajski kančil tragolo (Tragulus kanchil)
zool. mali nočni pavlinček pavonia (Eudia pavonia)
zool. mali oklepničar loricaria (Loricaria parva)
zool. mali oposum marmosa (Marmosa)
zool. mali panda panda minore (Ailurus fulgens)
zool. mali sokol smeriglio (Falco columbarius)
geogr. Mali Saint Bernard Piccolo San Bernardo
C) máli (-a -o) m, f, n
1.
(ta) mali bambino
od malega da bambino
evf. ta mali pene, pisello; vulg. cazzo
evf. ta mala vulva; bernarda; vulg. fica
mala (črka) (lettera) minuscola
2. malo:
malo in veliko se je zbiralo venivano piccoli e grandi
vzeli so mu še tisto malo, kar je imel gli portarono via anche quel poco che possedeva
malo po malem a poco a poco, pian piano
biti z malim zadovoljen accontentarsi di poco
popiti nekaj malega bere un sorso, un goccio, un bicchierino
kaj malega pojesti mangiare due bocconi
znati do malega vse sapere proprio tutto
zima je bila do malega brez snega l'inverno è stato quasi senza neve
pog. vredno je po ta malem sto tisoč tolarjev vale almeno centomila talleri
Slovenija je Evropa v malem la Slovenia è l'Europa in piccolo, in miniatura
PREGOVORI:
iz malega raste veliko a granello a granello s'empie lo staio e si fa il monte
kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni non lasciar il poco per l'assai, ché forse l'uno e l'altro perderai
-
oblik|a ženski spol (-e …) die Form, (oblikovanost) die Ausgestaltung, die Gestalt; (aerodinamična Stromlinienform, besedna Wortform, družbena Gesellschaftsform, edninska Singularform, eksistenčna Existenzform, izrazna Ausdrucksform, kapljasta Tropfenform, krajša Kurzform, kristalna Kristallform, kulturna Zuchtform, Kulturform, mešana Mischform, mladostna Jugendform, množinska Pluralform, Mehrzahlsform, narečna Dialektform, nižinska Tieflandform, normalna Normalform, cveta Blütenform, družine Familienform, države Staatsform, energije Energieform, glave Kopfform, križa Kreuzform, lastnine Eigentumsform, lista Blattform, lobanje Schädelform, naselja Siedlungsform, obale Küstenform, oblaka Wolkenform, obraza Gesichtsform, podjetja Unternehmensform, rasti Wuchsform, sadnega drevja Obstbaumform, strehe Dachform, šole Schulform, ustnic Lippenform, vladavine Regierungsform, zavesti [Bewußtseinsform] Bewusstseinsform, življenja Daseinsform, organizacijska Organisationsform, osebna Personalform, osnovna Grundform, ovalna Eiform, pesemska Gedichtform, pisna Schriftform, plinasta Gasform, podkvasta Hufeisenform, pojavna Erscheinungsform, pozitivna Positivform, pozna Spätform, predhodna Vorform, prehodna Übergangsform, pritlikava Zwergform, prvotna Stammform, reliktna Reliktform, rombasta Rautenform, samorasla agronomija in vrtnarstvo Wildform, srčna Herzform, standardna Standardform, stožčasta Kegelform, stranska Nebenform, trajna Dauerform, umetnostna Kunstform, vmesna Zwischenform, vodilna Leitform, vrtna Gartenform, vzrejna Züchtungsform, življenjska Lebensform)
pravilnost oblike das Ebenmaß
stalnost oblike die Formbeständigkeit
sprememba oblike (deformacija) die Verformung, die Formänderung
… oblike/v obliki … -förmig
(jajčaste eiformig, mandljeve mandelförmig, zvezdaste sternförmig, rozete rosettenförmig, deteljice kleeblattförmig, oblaka wolkenförmig, črke S S-förmig, črke T T-förmig, črke U U-förmig, črke V V-förmig, žleba rinnenförmig), -artig (snopa bündelartig, iztočnic stichwortartig, napada anfallsartig, nalivov schauerartig), in Form von, in -form (dialoga in Dialogform, kroga Kreisform, lista in Blattform, pesmi in Gedichtform, pogovora in Gesprächsform, romana in Romanform, tabele in Tabellenform, tablete in Tablettenform); z zloženko:
oltar v obliki sarkofaga Sarkophagaltar
odprtina v obliki ključavnice das Schlüssellochfenster
dobivati obliko Gestalt gewinnen
dobivati drugo obliko eine andere Gestalt gewinnen
imeti obliko Gestalt haben, česa -gestalt haben (krogle Kugelgestalt haben)
imeti stalno obliko formbeständig sein
izgubiti obliko aus der Form geraten
vračanje v prejšnjo obliko die Rückverformung
-
plésati (pléšem) imperf. ➞ zaplesati
1. danzare, ballare:
plesati kolo ballare la carola
plesati polko, valček ballare un liscio, ballare una polka, un valzer
2. pren. muoversi (con grazia), correre, danzare:
prsti plešejo po tipkah le dita corrono per la tastatura
sence plešejo po stenah ombre danzano sulla parete
3. pren. traballare; sbandare, slittare:
avtomobil je začel plesati po cesti l'auto prese a sbandare per la strada
4. pog. pren. (biti ohlapen) ballare:
obleka kar pleše na njem, tako je shujšal il vestito gli balla addosso, tanto è dimagrito
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
črke mu plešejo pred očmi le lettere gli ballano davanti agli occhi
moški plešejo okrog nje kakor vešče okoli luči i maschi le girano attorno come falene attorno alla luce
plesati, kakor nekdo gode fare secondo la volontà di qcn.
PREGOVORI:
kadar mačke ni doma, miši plešejo quando non c'è la gatta i topi ballano
-
podaljš|ek moški spol (-ka …) die Verlängerung; šport Verlängerung, Spielverlängerung, sodnikov na koncu polčasa/tekme: die Nachspielzeit; tehnika das Verlängerungsstück; anatomija der Fortsatz (koščeni Knochenfortsatz)
podaljš črke navzdol/navzgor die Unterlänge/Oberlänge