Franja

zvon¹ [ô] moški spol (-a …) die Glocke (bronast Bronzeglocke, železen Eisenglocke, ladijski Schiffsglocke)
zvonovi množina Glocken množina, das Glockengeläut, Geläut, das Läutwerk, Läutewerk
livar zvonov der Glockengießer
zvonjenje zvonov das Glockengeläut
zvonovi zvonijo die Glocken hallen/tönen/werden geläutet
biti plat zvona Sturm läuten
figurativno obesiti na veliki zvon an die große Glocke hängen

zvon² [ô] moški spol (-a …)

1. tehnika die Glocke (delilni tehnika Verteilerglocke, parilni Dampfglocke, potapljaški Taucherglocke, tesnilni Dichtungsglocke, zapiralni Gichtglocke)

2. steklen: der Sturz
zvon za sir die Käseglocke
figurativno pod steklenim zvonom unter der Käseglocke

zvon³ [ô] moški spol (-a …) letalstvo akrobatska figura: das Männchen

zvón bell

póčen zvón cracked bell
mrtvaški zvón death knell, knell, death bell, arhaično passing-bell
vrv pri zvónu bell rope
steklen zvón (za rastline) cloche
potapljaški zvón diving bell
večerni zvón religija (evening) Angelus bell
plat zvóna alarm bell, tocsin
ulivanje zvónov bell-casting
obesiti na veliki zvón (figurativno) to proclaim (ali to shout, to publish) from the housetops, to announce with loud beating of the tomtom, to broadcast, to publish (something) far and wide, to blaze (something)
zvoniti z zvónovi to ring (the) bells
zvónovi zvonijo the bells are ringing (oziroma ring)
zvonjenje, pritrkavanje zvónov chiming (ali chime) of bells

zvón cloche ženski spol ; (veliki) bourdon moški spol

zvonovi (v glasbi) jeu moški spol de cloches, carillon moški spol
mrtvaški zvon glas moški spol
plat zvona tocsin moški spol
potapljaški zvon cloche à plongeur, caisson moški spol pneumatique
stekleni zvon cloche en verre, (ure) globe moški spol
večerni zvon oloche(s) dn soir, angélus moški spol
zvoniti z zvonovi sonner les cloches
obesiti kaj na veliki zvon (figurativno) crier quelque chose sur les toits, claironner quelque chose, publier quelque chose à tous les vents

zvón (-a) m

1. campana:
zvon buči, doni la campana rimbomba, risuona
bronast zvon campana di bronzo, bronzo
kembelj, plašč zvona il battaglio, il manto della campana

2. ekst. suono della campana, campana, squilla:
opoldanski, večerni zvon la campana di mezzogiorno, della sera
zvonovi zvonijo vkup le campane suonano a distesa
mrliški zvon campana da morto
opozorilo ladijskega zvona l'allarme della campana di bordo
biti plat zvona suonare a stormo

3. teh.
potapljaški zvon campana penumatica
kem. stekleni zvon campana di vetro
gosp. stekleni zvon za sir copriformaggio
pren. obešati na veliki zvon farlo sapere in giro
slišati še drugo plat zvona sentire ambedue le campane
obl. hlače, krilo na zvon pantaloni, gonna a campana
muz. (cevasti) zvonovi campane tubolari

zvón -a m, dv. zvona i zvonova, mn. zvonovi -ov
1. zvono: mrtvaški zvon
posmrtno zvono; obešati kaj na veliki zvon
objesiti što na veliko zvono; udariti na veliki zvon
udariti u sva zvona; biti plat -a
dozivati u pomoć
2. v. zvonovi

zvón -a m., дзвін дзво́на ч.

zvón -a m clopot

zvòn campana f

mrtvaški zvon toque m a muerto
plat zvona toque m de fuego
potapljaški zvon campana de buzo (ali de bucear ali de inmersión)
steklen zvon globo m
obesiti kaj na veliki zvon (fig) propalar a los cuatro vientos a/c; divulgar un secreto; fig dar la campanada
zvoniti z zvonovi tocar (ali doblar) las campanas
zvoniti z vsemi zvonovi echar las campanas al vuelo
treba je slišati oba zvona debería oírse a las dos partes

potapljaški zvon stalna zveza
nekdaj (naprava za potapljanje) ▸ búvárharang

stekleni zvon moški spol der Glassturz, Sturz
figurativno pod stekleni zvonim zvonom unter der Käseglocke

glás -u m
1. voce, glas
2. sunet, son
3. zvon
4. faimă
5. pol. vot, sufragiu

govoríca -e ž
1. limbaj; vorbire
2. vorbă, zvon

zvónovec -vca m suradnik, saradnik nekadašnje revije Ljubljanski zvon

alármen alarm

alármna pripravljenost (alarm) alert; standby
v alármni pripravljenosti on the alert
ukazati alármno stanje to put (men) on standby, to order (men) to stand to
alármni znak alarm signal
alármni zvonec alarm bell
alármni zvon, alármni znak tocsin

cerkven [é] (-a, -o) kirchlich (dostojanstvenik kirchlicher Würdenträger, pogreb kirchliches Begräbnis, praznik kirchlicher Feiertag, poroka kirchliche Trauung)
imeti cerkven pogreb kirchlich begraben werden
Kirchen- (davek die Kirchensteuer/Kirchenabgabe, visok dostojanstvenik der Kirchenfürst, jezik die Kirchensprache, knez zgodovina der Kirchenfürst; koledar der Kirchenkalender, list das Kirchenblatt, nauk die Kirchenlehre, oče der Kirchenvater, pevec der Kirchensänger, pisec der Kirchenschriftsteller, poglavar das Kirchenoberhaupt, portal das Kirchenportal, praznik Kirchenfeiertag, praznovanje das Kirchenfest, razkol die Kirchenspaltung, red die Kirchenordnung, svet der Kirchenrat, svétnik der Kirchenrat, glasba tonovski način die Kirchentonart, učitelj der Kirchenlehrer, veljak der Kirchenführer, zaklad der Kirchenschatz, zakon das Kirchengesetz, pevski zbor der Kirchenchor, zbor der Kirchentag/ die Kirchenversammlung, zvon die Kirchenglocke, disciplina die Kirchenzucht, država der Kirchenstaat, funkcija das Kirchenamt, glasba die Kirchenmusik, kantata die Kirchenkantate, kazen die Kirchenstrafe, klop die Kirchenbank, knjiga das Kirchenbuch, kronika die Kirchenchronik, gradbeništvo, arhitektura ladja das Kirchenschiff, latinščina das Kirchenlatein, občina die Kirchengemeinde, oblast die Kirchengewalt, oddaja na radiu der Kirchenfunk, oprema das Kirchengerät, pesem das Kirchenlied, pokora die Kirchenbuße, politika die Kirchenpolitik, provinca die Kirchenprovinz, streha das Kirchendach, ura die Kirchenuhr/Kirchturmuhr, zapoved das Kirchengebot, zgodovina die Kirchengeschichte, zgradba der Kirchenbau, leto das Kirchenjahr, občestvo die Kirchengemeinschaft, okno das Kirchenfenster, petje der Kirchengesang, posestvo das Kirchengut, pravo das Kirchenrecht, prekletstvo der Kirchenbann, verovanje der Kirchenglaube, klopi das Kirchengestühl, orgle die Kirchenorgel, vrata die Kirchentür)
cerkveno učiteljstvo kirchliches Lehramt
biti zavezanec cerkvenega prispevka kirchensteuerpflichtig sein
koledar cerkvenih praznikov der Festkalender
cerkveni predmeti kirchliche Geräte
obiskovanje cerkvenih obredov der Kirchgang/Kirchenbesuch
obiskovalec cerkvenih obredov der Kirchgänger/Kirchenbesucher
obiskovati cerkvene obrede ein Kirchgänger/Kirchenbesucher sein
svobodna cerkvena skupnost die Freikirche
figurativno reven kot cerkvena miš arm wie eine Kirchenmaus

cerkven pridevnik
1. (o zgradbi) ▸ templomi, templomPovezane iztočnice: cerkvene orgle, cerkveni stolp

2. (o instituciji) ▸ egyháziPovezane iztočnice: cerkvena gimnazija, cerkveni davek, cerkveni ključar, cerkveni očetje, cerkveni pevci, cerkveni pravnik, cerkveni učitelj, cerkveni zbor, cerkveno pravo

3. (o obredih in praksah) ▸ egyháziPovezane iztočnice: cerkveno leto

4. (o verovanju) ▸ egyházi
5. v umetnosti (neposveten) ▸ egyháziPovezane iztočnice: cerkvena heraldika

deliln|i (-a, -o) Teil- (krog der Teilkreis, črta die Teillinie, rega die Teilfuge, razmerje das Teilverhältnis)
delilni zvon die Verteilerglocke
gradbeništvo, arhitektura delilni lok der Schildbogen
delilno rebro die Schildrippe

ladijsk|i (-a, -o) Schiffs- (agent der Schiffsmakler, inženir der Schiffsingenieur, manifest das Schiffsmanifest, oficir der Schiffsoffizier, patent das Schiffszertifikat, register das Schiffsregister, tovor die Schiffsladung, die Schiffsfracht, trup der Schiffsrumpf, vijak die Schiffsschraube, zvon die Schiffsglocke, žerjav der Schiffskran, nesreča das Schiffsunglück, zastava die Schiffsflagge, zavarovanje die Schiffsversicherung)