Franja

znájti se s'y retrouver, s'orienter, se débrouiller

povsod se znajti être un homme universel
tu se ne znajdem je suis perdu (ali désorienté) ici, je m'y perds

znaj|ti se¹ (-dem se) kje: (wohin) geraten, sich (wo) finden/vorfinden
znajti se v hudih težavah figurativno zwischen Hammer und [Amboß] Amboss geraten
znajti se v navzkrižnem ognju ins Kreuzfeuer geraten
znajti se v ognju kritike ins [Schußfeld] Schussfeld geraten

znaj|ti se² (-dem se)

1. dobro: sich (gut) zurechtfinden, auf die Beine fallen; (sprijazniti se) sich einfinden, sich hineinfinden

2. pri delu: sich (in eine Arbeit) hineinfinden, sich einfinden

3. v besedilu, v pripovedovanju: klug werden aus (v tem se ne znajm ich kann nicht klug daraus werden)

znájti se (orientirati se) to orient oneself, to orientate oneself, to know one's way around; to find one's bearings; figurativno to be resourceful; to see how the land lies

sam se znajti to shift for oneself, to make shift; to contrive
on se zelo dobro znajde he manages very well
moram se znajti I must shift as well as I can
ne morem se znajti (pogovorno) I'm at my wits' end
ne se znajti to be baffled
hitro znájti se to adapt rapidly

znájti se (znájdem se) perf. refl.

1. trovarsi, capitare:
znajti se pred zaprtimi vrati trovarsi davanti a una porta chiusa
znajti se v pasti trovarsi intrappolato

2. orientarsi:
zapleten položaj, v katerem se je težko znajti una situazione intricata in cui è difficile orientarsi

3. raccapezzarsi, disimpegnarsi, arrangiarsi:
znajdi se, kot veš in znaš arrangiati come meglio puoi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. znajti se na cesti, pred vrati essere licenziati, essere sfrattati
pren. znajti se na stranskem tiru perdere la carica, venire silurati

znájti se znajdem se, znajdi -ite se, znašel -šla se snaći se, orijentirati se, orijentisati se: znajti se v neznanem kraju, v težki situaciji, ispor. i iznajti

znájti se orientarse; acertar a desenvolverse en a/c

povsod znajti se ser hombre de (ali a) todas sillas

znájti se znájdem se dov., знайти́ся знайду́ся док.; орієнтува́тися -ту́юся недок., док.

znájti se znájdem se nedov./dov.
1. a nimeri, a se trezi (din întâmplare la un loc), a se pomeni
2. a se orienta
3. a se descurca
4. ekspr. a trăi din expediente

nájti nájdem dov., найти́ найду́ док., відшука́ти -ка́ю док., знайти́ знайду́ док.

alternatíva alternative ženski spol

znajti se pred alternativo se (re)trouver devant une alternative

alternatíva (-e) f alternativa; dilemma; ekst. scelta, soluzione:
znajti se pred alternativo trovarsi, essere nell'alternativa
edina možna alternativa l'unica possibile alternativa

čarati glagol
1. (o nadnaravni moči) ▸ varázsolV mitologiji so jezera prebivališča pošasti in žensk, ki znajo čarati. ▸ kontrastivno zanimivo A mitológiában a tavak szörnyeknek és varázserejű nőknek adnak otthont.

2. (znajti se z nezadostnimi sredstvi) ▸ varázsol, bűvészkedikMama Jasna čara, da lahko preživijo skozi mesec. ▸ Jasna anyu úgy varázsol, hogy kijöjjenek minden hónapban.

3. (odlično obvladati) ▸ elbűvöl, varázsol, bűvöletbe ejt
Avtorica, za katero pravijo, da zna čarati z besedami. ▸ kontrastivno zanimivo Olyan szerző, akiről azt mondják, hogy a szavakkal varázslatra képes.
Ponovno je čaral z melodijami svoje kitare. ▸ Gitármelódiáival ismét bűvöletbe ejtett.

4. (priklicati vzdušje ali odziv) ▸ varázsol, bájolRadijske in televizijske postaje že ves december čarajo praznično vzdušje z glasbenim programom na to temo. ▸ A rádió- és televízióadók a témáról szóló zenei programmal egész decemberben ünnepi hangulatot varázsolnak.
Nadarjeni igralec, ki je čaral nasmehe na ustnice z zabavnimi liki. ▸ A tehetséges színész mosolyt varázsolt az arcokra a szórakoztató figurákkal.

5. (izvajati trike) ▸ bűvészkedik, varázsolZa pevkami je nastopil veseli čarodej, ki je znal dobro čarati. ▸ Az énekesekkel egy vidám bűvész lépett fel, aki jól tudott varázsolni.

6. (prosto ustvarjati) ▸ varázsol, bűvészkedik
Pika v kuhinji rada čara po svoje in si nenehno izmišlja svoje recepte. ▸ Pika a konyhában szeret a maga módján varázsolni és állandóan új recepteket talál ki.
Vsem, ki radi čarate s fotografijami, bo novi program nedvomno zanimiv. ▸ Mindenki számára, aki szeret a fotókkal bűvészkedni, kétségtelenül érdekes lesz az új program.

7. izraža negativen odnos (neučinkovito delati) ▸ trükközik, bűvölködik
Tudi mama je čarala z nekimi čistili, ampak smrad je ostal. ▸ Anya is bűvölködött a tisztítószerekkel, de a bűz nem tűnt el.

čŕta (-e) f

1. linea; riga, rigo:
narediti, potegniti črto tirare una linea
debela, tanka črta linea grossa, sottile
navpična, poševna, vodoravna črta linea verticale, obliqua, orizzontale
cikcakasta, kriva, ravna črta linea zigzagante, curva, diritta (retta)
vzporedna črta (linea) parallela
muz. notna črta rigo musicale
pog. nogavice brez črte calze senza cucitura

2. (črti podobna zareza) linea:
črte na dlani, na roki linee della mano
črte obraza, na obrazu lineamenti, tratti

3. (vrsta, linija) fila; linea; voj.
bojna, obrambna črta prima linea, linea difensiva

4. (obris, kontura) linea, contorno

5. gled. cancellazione (del testo)

6. (osnovna značilnost, poteza) tratto, caratteristica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. napraviti črto čez kaj chiudere definitivamente con qcs.; (onemogočiti) impedire, impossibilitare qcs.
pren. narediti črto pod čem fare il bilancio di qcs.
(opomba) pod črto (nota) in calce, a piè di pagina
pren. propasti, uspeti na celi črti fallire, riuscire su tutta la linea
znajti se na isti črti trovarsi d'accordo, essere dello stesso parere
razvojna črta direttrice, linea di sviluppo
aer. zračna črta linea d'aria
avt. neprekinjena črta striscia continua
jur. demarkacijska črta linea di demarcazione
mat. ulomkova črta linea frazionale
navt. vodna črta linea d'acqua
ločna črta linea d'arco (della bussola; 11° 15')
šport. ciljna, startna črta linea d'arrivo, di partenza

dán (-a -o) adj.

1. knjiž. dato:
znajti se v danih razmerah arrangiarsi, cavarsela in quelle date condizioni

2. mat. dato:
iz danega polmera izračunati obseg kroga dato il raggio, calcolare la circonferenza del cerchio

3. dato; concesso:
na dano znamenje so začeli teči a un dato segnale cominciarono a correre
ne biti dano (komu) non essere dato (a uno) di...

dilema samostalnik
(težka izbira; problem) ▸ dilemmaPovezane iztočnice: dilema zapornika

diléma (-e) f dilemma:
biti, znajti se v dilemi trovarsi di fronte a un dilemma

godlj|a [ó] ženski spol (-e …)

1. die Wurstsuppe, die Wurstbrühe

2. figurativno hrana: der Saufraß; pijača: das Gebräu

3. težave: die Patsche, die Bredouille
znajti se v godlji in eine Patsche geraten, in die Bredouille kommen
pomagati iz godlje aus der Patsche helfen

4. v jeziku ipd.: der Mischmasch

kládivo, kladívo marteau moški spol

kovaško kladivo marteau de forge(ron)
leseno kladivo maillet moški spol
pnevmatično kladivo marteau pneumatique
strojno kladivo marteau mécanique
zakovno kladivo marteau riveur, rivoir moški spol
srp in kladivo la faucille et le marteau
(šport) metanje kladiva lancement moški spol (ali lancer moški spol) du marteau
znajti se med kladivom in nakovalom être pris entre l'enclume et le marteau

kládivo (-a) n

1. martello
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
polit. pren. srp in kladivo falce e martello
čevljarsko kladivo martello da calzolaio
kleparsko kladivo martello per affilare la falce
mizarsko kladivo martello da falegname
pren. znajti se med kladivom in nakovalom trovarsi tra incudine e martello
ledno kladivo martello da ghiaccio
strojno, pnevmatično kladivo maglio pneumatico
vrtalno kladivo crivella

2. šport. martello:
met kladiva lancio del martello

3. battaglio