Franja

znan|ec moški spol (-ca …) der Bekannte (ein -r); die Bekanntschaft (s ceste Straßenbekanntschaft, s potovanja Reisebekanntschaft)
krog znanev der Bekanntenkreis
med znani im Bekanntenkreis

znánec acquaintance

neki moj znánec an acquaintance of mine
eden mojih znáncev one of my acquaintances
imamo velik krog znáncev we have a large circle of acquaintances
tam sem srečal nekaj starih znáncev there I met a few old acquaintances

znánec, -nka (personne ženski spol de) connaissance ženski spol

neki moj znanec une personne de ma connaissance, un de mes amis
znanci gens moški spol množine de connaissance
stari znanci de vieilles connaissances
biti med znanci être en pays de connaissance

znánec (-nca) | -nka (-e) m, f conoscente:
star znanec policije un vecchio conoscente della polizia, una faccia nota alla polizia

znánec -nca m poznanik, znanac: midva sva stara -a

znánec, znánka conocido m , -da f

neki moj znanec un conocido mío
moj krog znancev mis amistades, mis conocidos

znánec -nca m., знайо́мий -мого ч., знайо́мець |розм.| -мця ч.

znánec -nca m (-nka -e ž) cunoştinţă

daljn|i (-a, -o)

1. krajevno: fern (dežela ein fernes Land)
daljna okolica fernere Umgebung

2. časovno: fern (preteklost/prihodnost ferne Vergangenheit/Zukunft)
bolj daljna prihodnost die fernere Zukunft

3. sorodstvo, znanstvo: entfernt (bratranec/znanec ein entfernter Vetter/Bekannter)
|
v daljnem sorodstvu z entfernt verwandt mit
(širši) sorodstvo: weitläufig

4.
daljni prednik der Urvater
daljni predniki Urahnen množina
| ➞ → oddaljen

dob|er¹ [ó] (dôbr|a, -ro)

1. (kvaliteten) človek, stvar, (moralno/po značaju dober, kvaliteten; uspešen; vesten) gut (boljši/najboljši besser/am besten)
srednje dober mittelgut
srčno dober človek: herzensgut, seelengut, (dobrodušen) gutartig
dober prijatelj/znanec ein guter Freund/Bekannter
dobra volja (razpoloženje) gute Laune
dobre volje [gutgelaunt] gut gelaunt, (hotenje) guter Wille
dobra vera guter Glaube
dobra dela množina gute Werke
Dobri pastir der gute Hirte
dobri stari časi die gute alte Zeit
zoper dober okus gegen den guten Geschmack
zoper dobre navade gegen die guten Sitten
namen je bil dober es war gut gemeint
| voščila:
dober dan! Guten Tag!
dober večer! Guten Abend!
dobro jutro! Guten Morgen!
dober tek! Guten Appetit!

2. (krepek; čez mero) stark
dober jedec ein starker Esser
dobra milja eine starke Meile
dobra stran (prednost) die starke Seite
medicina dobro srce ein starkes Herz

3. Wohl-
dobra urejenost matematika die Wohlordnung
dobro počutje das Wohlbefinden

4.
dobri dve uri gut zwei Stunden
dobrih 100 mark (vsaj 100 mark) gut und gern 100 Mark

5. šolske ocene:
dobro v Nemčiji: befriedigend
prav dobro gut (odlično : sehr gut)

6.
spet dober (zdrav) wieder auf den Beinen

7.
biti na dobrem gut daran sein, es gut getroffen haben, gut dastehen
|
dobra vila die Glücksfee
| ➞ → boljši, najboljši, ➞ → predober, ➞ → koristen, ➞ → posrečen, ➞ → učinkovit, ➞ → glas, namen, počutje ipd.

kovati v zvezde frazem
(poveličevati; povzdigovati) ▸ az egekig magasztal, az égbe magasztalVozilo nekateri kujejo v zvezde, drugi ga štejejo med enega od zgrešenih projektov nekdanje države. ▸ Néhányan az égbe magasztalják ezt a járművet, mások meg az egykori állam elhibázott projektjei között tartják számon.
Znanec vas bo hvalil in koval v zvezde, vi pa mu kljub temu ne boste vsega verjeli. ▸ Az ismerőse az egekbe fogja magasztalni önt, ennek ellenére ön ezt nem fogja elhinni.
Sopomenke: kovati v nebo

policij|a ženski spol (-e …) die Polizei (lokalna Ortspolizei, politična Staatspolizei, pomorska/luška Hafenpolizei, [Schiffahrtspolizei] Schifffahrtspolizei, Seepolizei, preiskovalna Kriminalpolizei, prometna Verkehrspolizei, rečna Wasserschutzpolizei, Wasserpolizei, tajna Geheimpolizei, varnostna Schutzpolizei, vodna [Schiffahrtspolizei] Schifffahrtspolizei, vojaška Feldpolizei, Militärpolizei)
leteča policija das Rollkommando
pri policiji/s policijo polizeilich
(biti) star znanec policije polizeibekannt (sein)
predati se policiji sich stellen

potovanj|e¹ srednji spol (-a …) die Reise (enodnevno Tagereise, individualno Einzelreise, krožno Rundreise, počitniško Urlaubsreise, poslovno Geschäftsreise, po kopnem Landreise, po morju Seereise, tranzitno Durchreise, tja, do cilja Hinreise, v daljne dežele Weltreise, v tujino Auslandsreise, za oddih Erholungsreise, Vergnügungsreise, z avtobusom Busreise, Autobusreise, Omnibusreise, z letalom Flugreise, skupinsko Gruppenreise, Gesellschaftsreise, domov Rückreise)
agencijsko potovanje die Pauschalreise, das Pauschalarrangement
službeno potovanje die Dienstreise, die Dienstfahrt
študijsko potovanje die Studienreise, die Studienfahrt
potovanje z ladjo die Schiffsfahrt
potovanje z avtomobilom die Autoreise, die Autotour
kratko potovanje die Stippvisite
denar za potovanje das Reisegeld
priprave na potovanje Reisevorbereitungen množina
vreme za potovanje das Reisewetter
cilj potovanja das Reiseziel, dežela: das Reiseland
naveličan potovanj(a) reisemüde
organizator potovanj der Reiseveranstalter
veselje do potovanj die Reiselust
čas potovanja die Reisezeit
dan potovanja der Reisetag (prvi dan potovanja der erste Reisetag, am ersten Reisetag)
odobritev potovanja die Reisegenehmigung
spominek s potovanja das Reiseandenken
udeleženec potovanja der Reiseteilnehmer
znanec/znanka s potovanja die Reisebekanntschaft
poročilo s potovanja der Reisebericht
iti na potovanje eine Reise machen, verreisen
organizirati potovanje eine Reise veranstalten

stàr (stára -o)

A) adj.

1. vecchio; anziano:
star človek uomo vecchio; vecchio; persona anziana; anziano
biti star kot Metuzalem essere più vecchio di Matusalemme, di Noè; nareč. žarg. essere un matusa
koliko si star? quanti anni hai?
midva sva enako stara noi due abbiamo la stessa età

2. vecchio, stantio:
star kruh pane stantio

3. vecchio, stravecchio, invecchiato:
stari sir formaggio stravecchio
staro vino vino invecchiato

4. vecchio, antico:
stari običaji vecchie usanze
razvaline starega gradu le rovine del vecchio castello
zbirati stare rokopise fare raccolta di manoscritti antichi
stari Rim Roma antica
stara Avstrija la vecchia Austria

5. vecchio, straccio:
star avtomobil una vecchia auto
star papir carta straccia
staro železo ferri vecchi

6. pren. vecchio, provetto:
star voznik vecchio autista
star član društva vecchio socio
star znanec policije vecchia conoscenza della polizia

7. vecchio, originario:
stare rastlinske vrste počasi izginjajo le specie vegetali originarie vanno scomparendo

8. vecchio, annoso:
stari problemi questioni annose

9. (zastarel) antiquato, arretrato:
imeti stare nazore avere idee antiquate
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na stare dni je moral beračiti da vecchio fu costretto a mendicare
človek starega kova, stare šole un uomo di vecchio stampo, di vecchio stile
biti star maček v čem saperla lunga in certe cose
stari mesec, stara luna luna vecchia
stari oče, stara mati nonno, nonna
stari starši nonni
ostati stara devica rimanere nubile, zitella
vrniti se v staro domovino tornare in patria
biti stara korenina essere un tipo robusto, nerboruto, gagliardo
to je stara pesem è sempre la solita solfa
pren. stara sablja vecchio commilitone
pejor. biti, spadati med staro šaro esser antiquato
staro leto l'ultimo dell'anno, S. Silvestro
varčevati za stara leta mettere da parte per la vecchiaia
stari zemeljski vek paleozoico
lingv. stara visoka nemščina antico alto-tedesco
stara cerkvena slovanščina paleoslavo
rel. stara zaveza Antico Testamento
hist. stari vek evo antico
hist. boj za staro pravdo lotte, rivolte contadine (XV-XVIII sec.)
star kot zemlja vecchio come il cucco
pejor. star pedantnež parruccone
star petdeset, šestdeset let cinquantenne, sessantenne
stari stric prozio
hist. stari Rimljan quirite
stari ženskar scapolo inveterato
stara coprnica megera
stara kripa trabiccolo
stara lokomotiva caffettiera
stara pokora (vecchio) bacucco
stara šara rigatteria, bric-à-brac
pren. stara škatla scarpa vecchia
lingv. stara tržaščina tergestino
stara turščina osmanli
PREGOVORI:
če se star panj vname, dolgo gori non vi è cosa peggiore che in vecchie membra il pizzicor d'amore
stara navada — železna srajca l'abitudine è una seconda natura

B) stári (-a -o) m, f, n
stari so posedeli okrog peči i vecchi sedettero attorno al fuoco
kaj pravi na to tvoj stari? che dice in proposito tuo padre?, il capo?
ostati pri starem rimanere immutato, come prima

znánka (-e) f glej znanec | znanka