Franja

znánstveno prislov scientifically

znánstveno prisl., науко́во присл.

znanstveno področje srednji spol die Disziplin, das Forschungsgebiet

dognanje srednji spol znanstveno: die Erkenntnis

délo trabajo m ; (zaposlitev) ocupación f , empleo m

akordno delo destajo m
težko (nočno, umsko, telesno, znanstveno) delo trabajo rudo (nocturno, intelectual, corporal, científico)
delo na domu trabajo a domicilio
delo na tekočem traku producción f en serie
mojstrsko delo obra f maestra
obvezno, žensko delo trabajo obligatorio, femenino
strokovno delo trabajo especial (ali profesional)
hišna dela labores f pl domésticas
ročno delo trabajo manual, trabajo hecho a mano, (izdelek) obra f de mano
prisilno delo trabajos m pl forzados
nadurno delo trabajo hecho en horas extraordinarias
sezonsko delo trabajo de temporada
javna dela obras f pl públicas
socialno delo obra f social
umetniško delo obra f de arte
zbrana dela (slovstvo) obras f pl completas
poljsko delo labor f, faena f (del campo); faenas f pl agrícolas
brez dela sin trabajo, sin ocupación
dela zmožen capaz de trabajar
nesposoben za delo incapaz de trabajar
nesposobnost za delo incapacidad f para el trabajo
delitev dela división (ali repartición) f del trabajo
pravica do dela derecho m al trabajo
prekinitev dela suspensión f del trabajo
upočasnitev dela huelga f de brazos lentos
ustavitev dela paro m del trabajo
urad za delo oficina f de colocación
borza dela bolsa de trabajo
zaščita pri delu seguridad f (ali protección f) en el trabajo
biti brez dela estar sin trabajo; holgar
na delo! ¡manos a la obra!
lotiti se dela poner manos a la obra
iti na delo ir a trabajar
prekiniti, ustaviti delo suspender, abandonar el trabajo
začeti z delom empezar a trabajar
kakršno delo, takšno plačilo tal obra, tal pago
delo mi ne gre od rok no me cunde el trabajo

disertacija samostalnik
1. (znanstveno delo) ▸ disszertáció, értekezésČe se ugotovi, da disertacija ni rezultat lastne ustvarjalnosti in dosežkov, se lahko odvzame. ▸ Ha kiderül, hogy a disszertáció nem saját eredményeket tartalmaz, akkor visszavonható.
Profesorju sem dala osnutek svoje disertacije in prva poglavja. ▸ Átadtam a professzoromnak az értekezésem vázlatát és az első fejezeteket.
Sopomenke: doktorat
Povezane iztočnice: doktorska disertacija

2. lahko izraža negativen odnos (daljše delo ali govor) ▸ értekezés, disszertáció
Poznal sem tudi ljudi, ki so pisali prave male disertacije v zvezi z možnostmi razvoja turizma v Celju. ▸ Ismertem olyan embereket is, akik igazi kis disszertációkat írtak a turizmusfejlesztés lehetőségeiről Celjében.
Odgovor na to vprašanje bi bil zaradi obširnosti lahko prava mala disertacija. ▸ A kérdésre adott válasz a terjedelme miatt akár egy kis disszertáció is lehetne.
Pri mizi pa bo razvil celo disertacijo o dietah, kalorijah, seveda če mu boste dovolili govoriti. ▸ Az asztalnál majd értekezést tart a diétákról, a kalóriákról, persze csak ha ön hagyja, hogy szóhoz jusson.

doktorska disertacija stalna zveza
(znanstveno delo) ▸ doktori disszertáció, doktori értekezésČlani komisije lahko že v času ocenjevanja predloga doktorske disertacije sporočijo kandidatu pripombe. ▸ A bizottság tagjai már a doktori disszertációs javaslat elbírálása során is tehetnek észrevételeket a jelöltnek.
Po prihodu iz vojske je nadaljeval študij in leta 1991 uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo. ▸ A hadseregből való távozása után folytatta tanulmányait, és 1991-ben sikeresen megvédte doktori disszertációját.

drúštvo sociedad f , asociación f , club m ; centro m , círculo m

Društvo narodov la Sociedad de las Naciones
društvo književnikov sociedad f literaria; asociación de escritores
društvo za tujski promet sindicato m de iniciativa
kulturno društvo centro m (ali entidad f) cultural
pevsko društvo sociedad de canto
planinsko društvo club m alpino
športno (telovadno) društvo sociedad deportiva (gimnástica)
turistično društvo club de turismo
znanstveno društvo sociedad científica
ustanoviti (razpustiti) društvo establecer (disolver) una sociedad

fantástičen (-čna -o) adj.

1. (domišljijski) fantastico, irreale, immaginario:
fantastična pokrajina paesaggio fantastico
fantastični privid visione fantastica
znanstveno fantastična literatura letteratura fantascientifica

2. pren. (čudovit) fantastico, eccezionale, formidabile:
fantastičen spomin memoria fantastica, formidabile, di ferro

izdaj|a² ženski spol (-e …)

1. publikacije, umetnine: die Ausgabe, -ausgabe (bibliofilska Liebhaberausgabe, faksimilna Faksimileausgabe, klasikov Klassikerausgabe, svetega pisma Bibelausgabe, jubilejna Jubiläumsausgabe, jutranja Morgenausgabe, knjižna Buchausgabe, licenčna Lizenzausgabe, regionalna Regionalausgabe, lokalna Lokalausgabe, luksuzna Luxusausgabe, Prachtausgabe, miniaturna Miniaturausgabe, nedeljska Sonntagsausgabe, nevezana Loseblattausgabe, nočna Nachtausgabe, originalna Originalausgabe, poljudna Volksausgabe, posebna Sonderausgabe, posmrtna [Nachlaßausgabe] Nachlassausgabe, prva Erstausgabe, skrajšana Kurzausgabe, spominska Gedenkausgabe, šolska Schulausgabe, študijska Studienausgabe, večerna Abendausgabe, žepna Taschenausgabe); (natis) die Auflage, -auflage (nova Neuauflage)
predelana izdaja die Neubearbeitung, [neubearbeitete] neu bearbeitete Auflage
piratska izdaj die Raubausgabe, der Raubdruck
privatna izdaj der Privatdruck

2. (znanstveno urejanje) die Herausgabe

3. pravo zakona: die Herausgabe

izpopolnjevánje perfecting; improving the quality; making perfect

izpopolnjevánje v centru za... a study-visit to the centre for...
znanstveno izpopolnjevánje advanced scientific study
strokovno in raziskovalno izpopolnjevánje expert and research advanced study courses pl

karies samostalnik
(zobna gniloba) ▸ szuvasodásZnanstveno je dokazano, da ogljikovi hidrati, posebno še prečiščeni, vplivajo na razvoj kariesa. ▸ Tudományosan bizonyított, hogy a szénhidrátok, különösen a finomított szénhidrátok szuvasodást idéznek elő.
Povezane iztočnice: steklenični karies

misli|ti¹ (-m)

1. denken (tudi filozofija)
misliti filozofsko/ znanstveno/logično/jasno/praktično … philosophisch/wissenschaftlich/logisch/klar/praktisch … denken
misliti drugače anders denken
misliti dlje od česa hinausdenken über
začeti drugače misliti umlernen, umdenken

2. (ceniti) denken (mislim, da se bova sporazumela ich denke, wir können uns einigen, koliko ste Vi mislili? was/[wieviel] wie viel haben Sie gedacht?); (umišljati si) denken (misli, da je nevemkaj naredil er denkt wunder was getan zu haben)
kaj vendar misliš! wo denkst du hin!

3.
misliti si denken, sich denken (kdo bi si bil mislil! wer hätte das gedacht!; to si lahko misliš, da … du kannst dir denken, [daß] dass …); annehmen (krog einen Kreis annehmen)
X si je mogoče misliti X ist denkbar
Xa si ni mogoče misliti X ist undenkbar
misliti si svoje sich sein Teil denken
tega si v sanjah ne bi bil mislil das hätte ich mir nie träumen lassen
kar misli si! denkste!

4.
dati misliti komu jemandem zu denken geben, jemanden nachdenklich stimmen

5.
misliti na denken an (svojo korist an seinen Vorteil, to, da boš plačal račun daran, die Rechnung zu bezahlen, to, da si bomo poiskali drugo stanovanje daran, uns eine neue Wohnung zu suchen)
(meriti na) hinauswollen auf; (paziti na) bedacht sein (na svoje dobro ime auf seinen guten Ruf)

podróčje (-a) n

1. zona, regione, territorio, area; bacino; comprensorio:
kmetijsko področje zona agraria
hribovito, ravninsko področje territorio montano, pianeggiante, regione montana, pianeggiante
potresno področje zona sismica
dvojezično področje area bilingue
arktično področje terre artiche
nerazvito, pasivno področje zona depressa
meteor. področje nizkega, visokega zračnega pritiska depressione atmosferica; zona, area d'alta pressione

2. ramo, settore, campo; sfera, ekon. comparto:
gospodarsko, politično, znanstveno področje settore economico, politico, scientifico
človekova dejavnost na materialnem, duhovnem področju l'attività umana nella sfera materiale, spirituale
področje znanstvenega raziskovanja il settore della ricerca scientifica
vplivno področje sfera d'influenza
področje industrijskega vohunstva il giro dello spionaggio industriale
področje dejavnosti raggio d'azione
pravo je področje, kjer je posebej doma il diritto è il campo di sua specifica compentenza

3. anat. regione:
hrbtno, ledveno področje regione dorsale, lombare

poljúden populaire, à la portée de tous, exotérique

poljudno znanstveno delo ouvrage moški spol de vulgarisation scientifique

pospeševáti, pospéšiti accélérer, hâter, presser, dépêcher, activer, faire diligence, précipiter; protéger, faire avancer, promouvoir, aider à, favoriser ; (pulz) élever

pospeševati korak forcer (ali presser, allonger, hâter) le pas, se hâter
pospeševati prebavo aider à la digestion
pospeševati svoje delo faire avancer son travail
pospeševati trgovino favoriser le commerce
pospeševati znanstveno raziskovanje promouvoir la recherche scientifique
ki pospešuje odkašljevanje expectorant

potovánje voyage moški spol , tour moški spol (krožno, poslovno, službeno) tournée ženski spol , itinéraire moški spol ; (dolgo) pérégrination ženski spol , périple moški spol ; (iz kraja v kraj) cheminement moški spol , déplacement moški spol

potovanje v Ameriko, v Rim voyage en Amérique, à Rome
potovanje z avtomobilom voyage en auto(mobile) (ali en voiture)
peš potovanje excursion ženski spol à pied (ali pédestre)
potovanje po Evropi voyage à travers l'Europe
potovanje po morju voyage en (ali par, sur) mer, croisière ženski spol
potovanje okoli sveta voyage autour du monde, tour moški spol du monde
potovanje tja in nazaj voyage d'aller et retour
potovanje za zabavo voyage d'agrément
potovanje z železnico voyage en chemin de fer
krožno potovanje voyage circulaire, circuit moški spol
poročno, ženitovanjsko potovanje voyage de noces
poslovno potovanje voyage (ali déplacement) d'affaires, tournée
skupinsko potovanje voyage collectif (ali en groupe)
študijsko potovanje voyage d'études
znanstveno potovanje expédition ženski spol scientifique, voyage moški spol d'exploration
načrt potovanja plan moški spol de voyage
spremljevalec na potovanju compagnon moški spol de voyage
biti na inšpekcijskem potovanju être en tournée d'inspection
biti vedno na potovanju être toujours en voyage, figurativno battre le pays
biti vedno na potovanjih être toujours par voie et par chemin
določiti svoj načrt potovanja établir son itinéraire
iti na potovanje aller (ali partir) en voyage
napraviti potovanje faire un voyage
pripraviti se za potovanje faire la valise (ali la malle)

raziskoválen research(-); investigative; investigatory

raziskoválna dejavnost (politika, skupnost) research activity (policy, community)
raziskoválni dosežek (program, inštitut) research achievement (programme, institute)
raziskoválen načrt, plan research plan (za razdobje 1975-1980 for the 1975-1980 period)
znanstveno raziskoválno delo research (česa in, into something)

razvíjati (-am) | razvíti (-víjem)

A) imperf., perf.

1. svolgere, disfare, sciogliere:
razviti ovoj disfare la fasciatura
razviti darilo scartare, scartocciare il regalo

2. sviluppare, incrementare, potenziare; perfezionare:
razvijati gospodarstvo, šolstvo, znanstveno raziskovanje sviluppare l'economia, la scuola, la ricerca scientifica
razvijati stroj, model sviluppare, perfezionare una macchina, un prototipo

3. fot. sviluppare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
avt. razviti veliko hitrost sviluppare, raggiungere una grande velocità
navt. razviti jadra sciogliere le vele, salpare
razviti svojo zastavo (v znamenje osvojitve) inalberare la propria bandiera
mat. razviti funkcijo v vrsto sviluppare una funzione in serie
šah. razviti figure sviluppare le proprie figure

B) razvíjati se (-am se) | razvíti se (-víjem se) imperf., perf. refl.

1. svilupparsi; crescere:
dežela se razvija v industrijsko državo il paese si sta sviluppando industrialmente

2. svilupparsi, progredire; maturare:
telesno in duševno se že razvija sta già maturando nel fisico e psichicamente
nad Atlantikom se razvija področje visokega zračnega pritiska sull'Atlantico si sviluppa un fronte, un'area di alta pressione

4. nascerne; pejor. trascendere:
razvila se je živahna razprava ne nacque un vivace dibattito
zabava se je razvila v bučno razgrajanje la festa trascese in schiamazzo smodato

5. voj. disporsi, schierarsi:
razviti se v strelce disporsi in formazione sparsa

spodbudíti (-ím) | spodbújati (-am) perf., imperf.

1. animare, esortare, eccitare, incoraggiare, invogliare, sollecitare, spronare:
spodbuditi k smehu eccitare al riso
spodbuditi tek invogliare l'appetito
spodbujati znanstveno raziskovanje promuovere la ricerca scientifica

2. stimolare, incentivare, incrementare:
spodbuditi rast las stimolare la crescita dei capelli
spodbuditi vlaganja v terciar incentivare gli investimenti nel terziario
med. spodbujati razvoj bolezni essere fomite di malattie