Franja

zmotiti to disturb (someone), to distract (someone)

zmotiti se to be mistaken, to make a mistake; to go astray
ne se zelo zmotiti not to be far wrong
vsakdo se lahko zmoti we are all apt to make mistakes
zmotil sem se v svojih računih I'am out in my calculations (ali reckoning), I miscalculated
če se nisem zmotil if I am not mistaken
zmotili smo se o njem we were quite mistaken in him
zmotil sem se o datumu I was quite mistaken about the date
ne dajte se zmotiti! don't disturb yourself!
zelo se zmotiti (figurativno) to be wide of the mark

zmoti|ti [ó] (-m)

1. (povzročiti motnjo) stören, aufstören (koga jemanden), in Unordnung bringen

2. (zavesti v zmoto) irreführen, beirren

3. (iritirati) beirren, irritieren

4. (zapeljati na kriva pota) verleiten

zmotíti (zbegati) déconcerter, dérouter, désorienter ; (zavesti v zmoto) induire en erreur ; (koga pri delu) déranger, importuner, troubler

zmotiti se se tromper, se méprendre, faire une bévue

zmotíti (-im)

A) perf.

1. distrarre:
zmotiti koga pri delu distrarre qcn. mentre lavora

2. disturbare, turbare:
zmotiti s kriki nočni mir turbare con grida la quiete notturna

3. (povzročiti neugodne občutke) disturbare

4. pren. spingere, indurre:
priložnost ga je zmotila, pa je kradel l'occasione lo indusse a rubare

5. pren. (vzbuditi erotični nemir)
njena bližina ga je zmotila la sua vicinanza lo eccitava

B) zmotíti se (-im se) perf. refl.

1. sbagliare; pren. steccare:
zmotiti se pri petju steccare, stonare cantando
hudo se je zmotil, ko je poročil tisto žensko ha sbagliato di grosso a sposare quella donna

2. (zavrteti se v glavi, postati omotičen) girare (di testa), avere capogiri:
vrtel se je, dokler se mu ni zmotilo fece tante giravolte fintantoché non gli girò la testa

zmotíti i zmótiti -im
I.
1. zamutiti: zmotiti vodo
2. zbuniti: zmotiti koga pri računanju; ni se dal zmotiti
nije se dao zbuniti
3. zavrjeti (-te-) kome mozak: zmotiti komu glavo
II. zmotiti se
1. zbuniti se
2. prevariti se u kom: zmotiti se v kom

zmotíti (koga pri delu) molestar, importunar ; (zavesti v zmoto) inducir a error ; (zbegati) desconcertar

zmotiti se cometer un error; equivocarse; incurrir (ali caer ali dar) en un error
zmotiti se pri računanju equivocarse en el cálculo

zmotíti zmótim dov., пору́шити -шу док., переби́ти -б’ю́ док.

zmotíti -mótim dov. a deranja; a perturba

zmotíti se a face o greşeală, a greşi

zmoti|ti se [ó] (-m se) motiti se irren, sich irren, (za um), fehlgehen, pri ocenjevanju, ugibanju: danebengreifen, fehlgreifen; (narobe slišati, videti …) sich täuschen; pri pisanju: sich verschreiben, pri računanju: sich verrechnen, pri branju: sich verlesen, pri govorjenju: sich versprechen, pri tehtanju: sich verwiegen, v igranju: sich verspielen; pri ugibanju, stavi: danebentippen

zmotíti se zmótim se dov., помили́тися -милю́ся док.

motíti (mótim)

A) imperf. ➞ zmotiti

1. disturbare (tudi ekst.); turbare:
motiti koga pri delu disturbare uno mentre lavora
neka tuja postaja moti sprejem una stazione straniera disturba l'ascolto
ali motim? disturbo?
prosim, ne dajte se motiti non si scomodi, per favore
ne moti! si prega di non disturbare
jur. motiti posest turbare il possesso

2. pren. ostacolare, intralciare

3. (kaziti, kvariti) guastare, sfigurare; viziare:
abs. ne moti non guasta, non vizia

4. pren. (povzročiti erotični nemir) turbare

5. pren. (varati, zavajati) ingannare

6. intrattenere;
motiti dekleta adescare, sedurre le ragazze

B) motíti se (-im se) imperf. refl.

1. sbagliare:
motiti se pri računanju sbagliare nei calcoli

2. (biti v zmoti) sbagliare, errare, travedere:
motiti se v sodbi errare nel giudizio
grozno, hudo, krepko se motiti sbagliare di grosso
motite se, če mislite to si sbaglia, se crede questo

3. (s smiselnim osebkom v dajalniku) girare la testa, avere le vertigini, il capogiro:
začelo se mi je motiti mi prese a girare la testa
moti se mi že, tako sem lačen ho una fame che mi viene il capogiro

moti|ti se (-m) zmotiti sich irren, sich täuschen
hudo se motiš du irrst dich gewaltig
motiti se je človeško Irren ist menschlich
(mahniti mimo) danebenliegen; (ne imeti prav) im Unrecht sein, Unrecht haben

nad prep.

I. (s tožilnikom)

1. (za izražanje premikanja h gornji strani) sopra, al di sopra di:
balon se je dvignil nad oblake il pallone si alzò sopra le nuvole

2. (za izražanje premikanja) a, su:
iti nad petelina andare a caccia dell'urogallo
planiti nad sovražnika gettarsi sul nemico

3. (za izražanje presežene mere, visoke stopnje) più di:
čakati nad dve uri aspettare più di due ore
ni ga hinavca nad njega non c'è peggior ipocrita (di lui)

II. (z orodnikom)

1. (za izražanje položaja na zgornji strani česa) su, sopra:
letalo kroži nad mestom l'aereo vola sulla città
noga nad kolenom la gamba sopra il ginocchio
vladati nad kom regnare su qcn.
zmaga nad fašizmom la vittoria sul fascismo

2. (za izražanje presežene mere) sopra, al disopra di:
proizvodnja je nad deželnim povprečjem la produzione supera la media regionale, è al di sopra della media regionale

3. (za izražanje področja duševne dejavnosti) di, sul conto di:
zmotiti se nad prijateljem sbagliare sul conto dell'amico
maščevati se nad sovražnikom vendicarsi del nemico

4. (za izražanje vzroka za čustveno stanje) di, a causa di, per:
jokati nad kom piangere per uno
uživati nad nesrečo nekoga tripudiare della disgrazia di uno
zgražati se nad početjem sdegnarsi del comportamento di
pameten nad svoja leta assennato per la sua età
biti (komu)
kaj nad vse onorare, rispettare qcs. più di tutto
pog. biti zmeraj nad kom scocciare, importunare qcn. con richieste, pretese
imeti kaj nad sabo avere l'assillo di, essere assillato da

pošteno prislov
1. (v veliki meri; precej) ▸ tisztességesen, derekasan, alaposan
2. (moralno ustrezno) ▸ tisztességesen, becsületesenČeprav je prodajalcu pošteno plačala avto, ga nima več. ▸ Bár tisztességesen kifizette az eladónak az autót, már nincs meg neki.

prepís (-a) m

1. trascrizione; iscrizione; copiatura:
zmotiti se pri prepisu sbagliare nella copiatura, nel trascrivere
prepis na drugo šolo iscrizione a un'altra scuola

2. adm. copia; (neposreden prepis dela) apografo:
overovljen prepis copia legale
prepis je točen copia conforme all'originale
katastrski prepis voltura catastale

3. jur. trasferimento

račún cálculo m ; (blagovni) factura f ; (hotelski, v restavraciji) cuenta f

na račun a cuenta
na račun koga por cuenta de alg
na tuj račun por cuenta ajena
neplačan račun cuenta pendiente
pretirano visok račun cuenta abusiva
skupen račun cuenta común
okrogel račun cuenta redonda
neporavnani računi cuentas atrasadas
imetnik tekočega računa cuentacorrentista m
tekoči račun cuenta corriente
odprt račun cuenta abierta
predložitev računa presentación f de una factura
dajanje, polaganje računov rendición f de cuentas
zaključek računa cierre m (ali balance m ali saldo m) de una cuenta
pregled, revizija računov revisión f de cuentas
na Vaš račun in riziko por su cuenta y riesgo
račun je v redu la cuenta está bien
dajati račun(e) rendir cuenta(s)
z njim imam še račun (z njim bova še orala) tenemos que echar un párrafo (ali un parrafito) aparte
izstaviti račun hacer una cuenta, extender una factura
kvitirati račun firmar el recibí
obremeniti, zapisati na račun koga poner (ali cargar) en la cuenta de alg
to gre na moj račun eso corre de (ali por) mi cuenta
plačati (poravnati) račun pagar (saldar) una cuenta
pregledati račun revisar una cuenta
prekrižati komu račune desbaratar (echar a rodar) los planes de alg
prevzeti na svoj račun tomar por su cuenta
priti na svoj račun hallar su cuenta en (a/c); ver satisfechos sus deseos
zmotiti se v računih equivocarse en sus cálculos; no salirle a alg la cuenta
živeti na račun koga drugega vivir a cuenta de otro
točni računi ohranijo dobre prijatelje cuentas claras honran caras; las cuentas claras hacen buenos amigos
delati račun brez krčmarja hacer la cuenta sin la huéspeda; no contar con la huéspeda

srédi

A) adv.

1. sredi med frammezzo, in mezzo

2. nel mezzo, a metà:
palico sredi prelomiti spezzare la verga a metà

B) srédi prep.

1. nel mezzo di, in mezzo a, fra:
obstal je sredi ceste si fermò in mezzo alla strada
pot se vije sredi njiv il sentiero serpeggia fra i campi

2. a metà, alla metà di:
saditi sredi aprila piantare a metà aprile
sredi noči nel cuor della notte
sredi belega dne in pieno giorno
zmotiti koga sredi dela disturbare qcn. nel mezzo del lavoro

tehtanj|e¹ [é] srednji spol (-a …) die Wägung
naprava za tehtanje die Wägevorrichtung
zmotiti se pri tehtanju sich verwiegen

upili|ti se (-m se) (zmotiti se sebi v škodo) sich verrechnen

urézati (dé)couper, tailler

urezati jo (po cesti) se mettre en chemin, prendre Le chemin
urezati jo (godci) jouer un morceau de musique
urezati se v prst se couper au doigt, se faire une coupure (ali une entaille) au doigt
urezati se (figurativno) (zmotiti se) se tromper, se méprendre sur, familiarno se fourrer (ali se mettre) le doigt dans l'œil, popularno se gourer