Franja

Zadetki iskanja

  • zlí

    zlí duh evil spirit
  • bés besa m đavao, vrag, nečastivi, zli duh: bes ga je obsedel
    ušao u njega đavao; bes te lopi! bes te plentaj!
    da te đavao nosi!; to mora nehati, ni bes
    ! to mora da prestane, nije đavao!
  • čŕt m zli duh: bojim se -ov
  • nèljudjé neljudi m mn. neljudi, zli ljudi, izrodi
  • ángel angel; seraph; cherub

    dobri (zli) ángel good (bad ali wicked) angel
    padli ángel a fallen angel
    ángel smrti angel of death
    ángel varuh guardian angel
  • bes1 [é] moški spol (-a …) (zli duh) der Dämon
  • čas|i moški spol množina die Zeit (iz starih časov aus alter Zeit; v njegovih časih zu seiner Zeit); Zeiten množina (hudi schlechte, zli böse, mračni finstere, negotovi unsichere; v svojih najboljših časih in seinen besten Zeiten); privzdignjeno: Zeitläuf(t)e množina
    |
    prejšnje čase in früheren Zeiten
    prihodnji časi kommende/künftige Zeiten
    stari časi die Vorzeit
    dobri stari časi die gute alte Zeit
    kot v starih časih wie in alten Tagen
    na svete čase alle Jubeljahre
    že vse večne čase seit ewigen Zeiten
    za vse večne čase für Zeit und Ewigkeit
    zadnje čase neuerdings
    od davnih časov seit undenklicher Zeit
    |
    časi se spreminjajo die Zeiten ändern sich
    drugi časi, druge navade andere Zeiten, andere Sitten
  • démon démon moški spol

    zli demon un mauvais démon
    demon igre, radovednosti le démon du jeu, de la curiosité
  • demonka samostalnik
    (ženski zli duh) ▸ démon [női]
    zlobna demonka ▸ gonosz női démon
    prekletstvo demonke ▸ démon átka
    Po ljudskem verovanju obstaja demonka po imenu Mora ali Trutamora. ▸ A néphiedelem szerint létezik egy Mora vagy Trutamora nevű női démon.
  • duh2 moški spol (duha …)

    1. der Geist, -geist (borbeni Kampfgeist, časa Zeitgeist, človeški Menschengeist, ljudstva Volksgeist, osvajalski Eroberungsgeist, pesniški Dichtergeist, pionirski Pioniergeist, samožrtvovanja Opfergeist)
    svetovni duh der Weltgeist
    figurativno brez duha geistlos
    imeti duha Witz haben
    iskra duha der Geistesfunken
    sila duha die Geisteskraft
    svoboda duha die Geistesfreiheit
    urjenje duha die Geistesschulung
    veličina duha die Geistesgröße
    v duhu im Geiste
    v duhu komedije komödienhaft
    ubog na duhu geistesarm
    soroden po duhu geistesverwandt

    2. (način mišljenja) der Sinn
    v duhu tradicije im Sinne der Tradition
    hlapčevski duh der Knechtssinn

    3. strah, strašilo: der Geist, das Gespenst; der Spuk
    hiša duhov das Geisterhaus
    izganjanje duhov/duha der Exorzismus
    kraljestvo duhov das Geisterreich
    ladja duhov das Gespensterschiff
    prikazovanje duha/duhov die Geistererscheinung
    svet duhov die Geisterwelt
    ura duhov Geisterstunde
    zaklinjalec duhov der Geisterbeschwörer
    zagovarjanje/zaklinjanje duhov die Geisterbeschwörung
    vera v duhove der Gespensterglaube, Geisterglaube
    zgodba o duhovih die Gespenstergeschichte, Geistergeschichte
    zaklinjanje duhov umrlih die Totenbeschwörung

    4.
    Sveti duh der Heilige Geist

    5. der -geist (gorski Berggeist, gozdni Waldgeist, zemeljski Erdgeist, zračni Luftgeist)
    |
    zli duh der böse Geist (tudi figurativno)
    ubog v duhu arm im Geiste
    |
    duh veje, kjer hoče der Geist weht, wo er will
  • dúh spirit, mind; soul; (um, razum) intellect, sense; (jezika, naroda) genius; (prikazen) ghost, spectre, phantom, apparition, shade, pogovorno spook; (pokojni) ghost, wraith

    zli dúh evil genius, fiend, demon, devil; (škrat) (hob)goblin
    dober dúh good genius (ali spirit); (genij) genius, master spirit
    sveti dúh religija Holy Spirit
    dúhu (prikazni) podoben ghostly; (vonj) smell, scent, odour; (zakona) spirit
    brez dúha scentless, odourless
    nemiren dúh restless mind
    odsoten z dúhom absent-minded, abstracted
    prisotnost dúha presence of mind
    dúh časa spirit of the time
    klicanje dúhov (spiritizem) spirit rapping
    zli dúh (hudobec) the evil spirit, the evil one
    odbijajoč dúh (vonj) offensive smell
    ni ne dúha ne sluha o njem he disappeared without trace, nothing more has been heard of him
    v dúhu bomo z vami we shall be with you in spirit
    on je velik dúh (figurativno) he is a man of great genius
    vino ima dúh po sodu the wine tastes of the cask
    on ima slab dúh iz ust his breath smells
    to olje ima neprijeten dúh this oil has an unpleasant smell
    imeti dúh po čem to be redolent or something
    to ima dúh po česnu it smells of garlic
    klicati dúhá to summon a spirit, to raise a ghost
    kloniti z dúhom to despair, to lose heart (ali courage), to be despondent
    izganjati dúhá to lay a gost; (iz obsedenca) to exorcize
    dúh se mu je omračil he became (mentally) deranged
    omračitev dúha mental derangement
    poglobiti se v dúh francoskega jezika to absorb the spirit of the French language
    dúhovi so bili razburjeni (figurativno) feelings were running high
  • dúh (-á) m

    1. spirito:
    delo človeškega duha opera dello spirito umano
    lepa je in polna duha è bella e piena di spirito
    (miselna, značajska lastnost) kritičen duh spirito critico
    (nadarjenost, sposobnost) umetniški, trgovski duh talento artistico, bernoccolo per gli affari
    preroški duh spirito profetico

    2. (človek glede na miselne, značajske lastnosti) spirito; ingegno:
    analitičen duh spirito analitico
    nemiren duh spirito irrequieto

    3. (splošna miselna, nazorska značilnost) spirito:
    spreminja se duh časa sta mutando lo spirito del tempo
    biti vzgojen v svobodoljubnem duhu essere educato in spirito libertario
    spoštovati duh, ne črko zakona della legge rispettare lo spirito, non la lettera

    4. (splošno razpoloženje) spirito; atmosfera:
    tekmovalen duh spirito agonistico
    odnosi med državama se razvijajo v prijateljskem duhu i rapporti fra i due paesi sono improntati a uno spirito di amicizia
    srečanje je potekalo v duhu medsebojnega razumevanja l'incontro si svolse in uno spirito di reciproca comprensione

    5. mitol., rel. spirito; fantasma; demone:
    dobri in zli duhovi spiriti buoni e maligni
    rel. Bog je duh Dio è spirito
    hudobni duh lo spirito maligno, il maligno, il demonio
    nebeški duhovi gli spiriti celesti, gli angeli
    hiša duhov la casa dei fantasmi
    izganjati duhove esorcizzare

    6. rel. anima

    7. filoz. spirito:
    duh in materija lo spirito e la materia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    duh se mu je omračil ha perduto il lume della ragione, è uscito di senno
    bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo lo spirito è forte, ma la carne è debole
    dvigniti duha vojakom risollevare il morale, lo spirito dei soldati
    biti v duhu pri kom essere con uno in spirito
    biti nekoga zli duh essere l'anima nera di qcn.
    bolan na duhu malato di mente
    iron. ubog na duhu povero di spirito
    etn. ura duhov l'ora degli spiriti, mezzanotte
    filoz. absolutni duh lo spirito assoluto
    rel. sveti Duh lo Spirito Santo
  • dúh espíritu m ; ánimo m ; ingenio m ; mente f ; (vonj) olor m ; (strašilo, prikazen, strah) fantasma m , espectro m

    bojni duh espíritu guerrero; moral f
    duh časa espíritu de la época
    človeški duh espíritu humano
    iniciativen duh espíritu de iniciativa
    kritičen duh espíritu de competencia
    velik duh un genio
    ubog na duhu pobre de espíritu
    zli duh espíritu maligno; demonio m
    svet duhov el mundo de los espíritus
    nemiren duh espíritu intranquilo
    sveti duh (rel) el Espíritu Santo
    duh umrlega aparecido m
    prisotnost duha presencia f de ánimo
    imeti duh po vinu oler a vino
    delati v duhu kake osebe obrar según las intenciones de alg
    izginiti brez duha in sluha desaparecer sin dejar huella
    razburiti duhove levantar los espíritus
    zdrav duh v zdravem telesu mente f sana en cuerpo sano
  • génij (-a) m

    1. genio:
    literarni, pesniški genij genio letterario, poetico

    2. knjiž. (duh) genio

    3. mitol. genio:
    dobri, zli genij genio benefico, malefico
  • poglèd look; gaze; (hiter, bežen) glance, glimpse; (prizor) view, sight, spectacle, prospect; (v dal javo) vista

    poglèd na view of
    v tem poglèdu in this respect
    v vsakem poglèdu in every respect, in every way
    v poglèdu (gledé)... in view (of), with regard (to), in consideration (of), in respect (of), as regards
    na prvi poglèd at first sight
    bežen poglèd a hasty glance
    skriven poglèd furtive glance
    zli poglèd the evil eye
    poglèd v prihodnost looking ahead
    poglèd v stran, poševen poglèd sidelong look, look out of the corner of one's eye
    skrit poglèdom out of sight, hidden from view
    vsem poglèdom izpostavljen kraj a very conspicuous place
    imeti mil poglèd to have soft eyes
    on ima oster poglèd he has a sharp eye
    imeti zdrav poglèd na kaj to take a sane view of something
    dvigniti poglèd proti nebu to look up, to cast one's eyes up to heaven
    iskati koga s poglèdom to look round for someone
    njegov poglèd je izražal prezir his look was full of scorn, he did not conceal his scorn
    nuditi žalosten poglèd to offer a sorry spectacle
    odvrniti svoj poglèd to look away, (od česa) to take one's eyes off something
    ošinila ga je z grdim poglèdom (pogovorno) she gave him a dirty look
    lepota, ki privlači vse poglède riveting beauty, arhaično beauty which is the cynosure of every eye
    ustaviti, zadržati svoj poglèd na čem to let one's eyes dwell on something
    videti na prvi poglèd to see at a glance
    umakniti se poglèdom ljudi to keep out of people's sight
    vreči poglèd na to glance at, to take a look at, to cast a look at, pogovorno to take a gander (ali a shufti) at
    zapičiti poglèd v to rivet one's eyes on, to rivet one's gaze on
  • poglèd regard moški spol , coup moški spol d'œil ; (razgled) vue ženski spol ; (stališče) point moški spol de vue, égard moški spol

    pogled naprej perspective ženski spol
    pogled naokrog panorama moški spol
    pogled od strani regard (ali vue) de côté, vue latérale
    pogled zviška, v globino vue plongeante
    ljubezen na prvi pogled coup moški spol de foudre
    bežen pogled coup moški spol d'œil (rapide)
    mračen pogled air moški spol (ali regard) sombre
    predirljiv pogled regard pénétrant
    prikrit, skriven pogled regard furtif
    vedoželjen pogled regard investigateur
    zaljubljen (prikrit) pogled œillade ženski spol
    zli pogled regard mauvais (ali furieux)
    ne pobesiti oči pred pogledom kake osebe soutenir le regard de quelqu'un
    upreti svoje poglede v plonger ses regards dans
    vreči pogled na koga jeter (ali lancer) un œil (ali un regard) sur quelqu'un
    zaobjeti s pogledom embrasser du regard
    kako veličasten pogled! quelle vue superbe (ali merveilleuse)!
    na prvi pogled au (ali du) premier coup d'œil, à première vue
    v pogledu en considération de, à l'égard de, eu égard à, en vue de
    v nekem pogledu en un sens
    v raznih pogledih sous divers aspects
    v tem pogledu à ce sujet, à cet égard, de ce côté, sous ce rapport
    v vsakem pogledu à tous (les) égards, en tout point, sur tous les plans
  • poglèd mirada f

    pogled naokrog panorama m; (razgled) vista f
    bežen pogled ojeada f, vistazo m
    mračen pogled mirada f hosca (ali sombría)
    predirljiv pogled mirada penetrante
    prikrit, skriven pogled mirada furtiva
    zli pogled aojamiento m, aojo m, mirada f maligna
    na prvi pogled a primera vista
    predreti koga s pogledom (fig) matar a alg con la mirada, fam lanzar a alg una mirada asesina
    usmeriti (zapičiti) pogled v poner la mirada (clavar la vista) en
    vreči pogled na koga lanzar (ali echar) a alg una mirada
  • pót, -i chemin moški spol , voie ženski spol , route ženski spol , cours moški spol , itinéraire moški spol , (steza) sentier moški spol , (prehod) passage moški spol ; étape ženski spol , tour moški spol , cheminement moški spol ; (način) mode moški spol , (metoda) méthode ženski spol

    pot v serpentinah chemin sinueux (ali serpentant, tortueux)
    kos poti un bout de chemin
    ovinek poti coude moški spol (ali tournant moški spol) de chemin
    sredstva in pota (figurativno) ressorts moški spol množine
    med potjo en chemin, chemin faisant, en route, en cours de route
    na pot! en route!
    na kriva pota zaiti quitter le bon (ali le droit) chemin
    na pol pota à mi-chemin, à moitié chemin
    po najkrajši poti par la voie la plus directe, au plus près
    po pravni poti (pravno) par voie de droit
    z zaprekami posejana pot route jonchée d'obstacles
    (za) to pot à ce coup, ce coup-ci, pour ce coup, pour le coup
    dati čemu prosto pot laisser libre cours à quelque chose
    biti komu na poti être sur le chemin de quelqu'un, contrarier quelqu'un, causer de l'embarras à quelqu'un
    biti na dobri poti être sur la bonne route (ali voie)
    biti na pravi poti (prav ravnati) être dans le bon chemin
    biti na zli poti être sur une mauvaise pente, suivre une mauvaise voie
    iti komu s poti éviter quelqu'un
    iti, kreniti, odpraviti se na pot se mettre en route (ali en chemin)
    iti na božjo pot aller en pélerinage
    iti po poti nazaj rebrousser chemin
    iti po isti poti nazaj revenir sur ses pas
    iti po krajši poti prendre un raccourci
    iti po napačni poti, zgrešiti pot se tromper de chemin (ali de route)
    iti svojo pot (figurativno) faire son chemin, aller (ali suivre) son (droit) chemin
    iti tiho svojo pot aller son (petit bonhomme de) chemin
    izgubiti pot faire fausse route
    izravnati pot (figurativno) préparer (ali déblayer) le terrain
    narediti si pot (skozi) s'ouvrir (ali se frayer) un chemin (à travers), se faire un passage
    odrezati komu pot couper la route à quelqu'un
    presekati komu pot couper (ali barrer) le chemin à quelqu'un
    pustiti prosto pot čemu donner libre cours (ali passage) à quelque chose
    speljati na krivo pot dévoyer, détourner du droit chemin
    spraviti koga s poti se débarrasser de quelqu'un, évincer quelqu'un, (ubiti) liquider quelqu'un
    stopati po poti cheminer
    ubrati pot prendre le chemin
    ubrati najkrajšo pot aller (ali prendre) au plus court
    ustaviti se na pol pota (figurativno) s'arrêter à mi-chemin
    utirati komu pot marcher devant
    utreti si pot (skozi) se frayer (un) passage
    vprašati koga za pot demander la route (ali le chemin) à quelqu'un
    želeti srečno pot souhaiter bonne route
    enosmerna pot (voie à) sens moški spol unique
    gorska pot chemin (ali sentier) en montagne
    gozdna pot chemin forestier
    kolesarska pot trottoir moški spol cyclable
    komunikacijska pot voie de communication
    kopna pot route (ali voie) de terre
    krajša pot raccourci moški spol
    križev pot chemin de (la) croix
    najdaljša pot (figurativno) chemin des écoliers
    obalna pot chemin côtier, voie côtière
    občinska pot chemin vicinal
    peš pot sentier moški spol
    peščena pot chemin sablonneux
    poljska pot chemin à travers champs
    pomorska pot voie (ali route) maritime
    prečna pot chemin de traverse
    prehojena, prevožena pot chemin parcouru
    prepovedana pot passage défendu, (napis) on ne passe pas ici
    rakova pot marche ženski spol à reculons, reculade ženski spol
    shojena pot chemin battu (ali fréquenté), figurativno sentier battu
    srednja pot (voie) intermédiaire moški spol, figurativno le juste milieu
    srečno pot! bon voyage! bonne route!
    strma pot raidillon moški spol, chemin du paradis (tudi figurativno)
    vaška pot chemin vicinal (ali rural, de village)
    vodna pot voie navigable (ali fluviale)
    vozna pot chemin carrossable
    vso pot tout le long du chemin, pendant tout le trajet
    zadeva gre svojo pot l'affaire va son train
    zračna pot route aérienne
    življenjska pot carrière ženski spol, chemin de la vie
  • urok samostalnik
    1. (v magiji) ▸ varázslat, bűbáj, átok
    magični urok ▸ mágikus varázslat
    zli urok ▸ gonosz varázslat, gonosz bűbáj
    ljubezenski urok ▸ szerelmi varázslat, szerelmi bűbáj
    izreči urokkontrastivno zanimivo elvarázsol
    premagati urok ▸ varázslatot legyőz
    preklicati urok ▸ varázslatot felold
    rešiti se uroka ▸ varázslattól megszabadul
    rešiti uroka ▸ varázslattól megszabadul, átkot megtör
    varovati pred uroki ▸ varázslat ellen véd
    zdraviti z uroki ▸ véd a varázslattól
    odganjati z uroki ▸ varázslattal védekezik
    zaščita pred urokikontrastivno zanimivo ártások elleni védelem
    knjiga urokov ▸ varázslatok könyve
    žrtev uroka ▸ bűbáj áldozata
    čarobni urok ▸ bűbáj
    Ali se bo Elli uspelo znebiti uroka in osvojiti prinčevo srce? ▸ Ellinek sikerül leráznia az átkot és meghódítani a herceg szívét?
    Slišala sem namreč, da je pred leti neko žensko rešila uroka. ▸ Hallottam, hogy évekkel ezelőtt egy nőt megszabadított a bűbájtól.

    2. pogosto v športnem kontekstu (o neuspehu) ▸ átok
    prelomiti urok ▸ átkot megtör
    pregnati urok ▸ átkot kivéd
    razbiti urok ▸ átkot megtör
    prekiniti urok ▸ átkot megszüntet
    Izkušeni branilec Fernando Hierro se zaveda, da morajo premagati Slovenijo in se uvrstiti v četrtfinale ter tako prekiniti urok velikih tekmovanj. ▸ Fernando Hiero, a tapasztalt védő tudja, hogy győzelmet kell aratniuk Szlovénia ellen és be kell jutniuk a negyeddöntőbe, hogy így megtörjék az átkot a nagy versenyeken.
  • zel2 [zəu] (zla, zlo) böse
    zli duh der böse Geist, der Böse
    zla sreča der Unstern
    imeti zle slutnje ein ungutes Gefühl haben, Vorahnungen haben, Unrat wittern
    poln zlih slutenj ahnungsvoll, ahnungsbang