Franja

zib|ati (-am/-ljem) otroka: schaukeln, wiegen
zibali bomo wir kriegen ein Kind

zibáti bercer, balancer

zibati se se balancer, jouer à la balançoire; (ladja) rouler, tanguer, avoir du roulis; (pri hoji) se balancer sur ses hanches, se dandiner, se déhancher, se tortiller, tortiller des hanches

zibáti zibam i -bljem, zibal -ala i zíbati -am i -bljem ljuljati, njihati, zibati: zibati otroka
njihati dijete; pri sosedi bodo zibali
susjeda će dobiti dijete, susjeda će se poroditi; ladja se ziblje; pijanec se ziblje
pijanica se klati, se tetura; metulj se ziblje nad cvetjem
leptir se leluja iznad cvijeća, cveća

zíbati to swing, to rock; (zibelko) to cradle

zíbati se to rock, to swing
zíbati zibelko to rock the cradle
zíbati na kolenih to dandle
zíbati v naročju to cradle in one's arms
zíbati se na (gugalnem) stolu to rock in a (rocking) chair
zíbati se sem in tja to swing to and fro
drevesa so se zibala v vetru the trees were swaying in the wind
zíbati se v upanju, da... to comfort oneself with (ali to find comfort in) the hope that...

zíbati (-am)

A) imperf. ➞ zazibati cullare, dondolare:
zibati na kolenih, v naročju cullare sulle ginocchia, in grembo

B) zíbati se (-am se) imperf. refl. dondolare, dondolarsi; cullarsi, ondeggiare:
zibati se v bokih dondolarsi sui fianchi, ancheggiare

zíbati -ljem nedov., колиса́ти колишу́ недок., колиха́ти колишу́ недок., кача́ти -ча́ю недок.

zíbati -am/-ljem (se) nedov.
1. a (se) legăna
2. a (se) balansa, a (se) clătina

zib|ati se (-am/-ljem se) schaukeln, pri hoji: sich wiegen, (majati se) schwanken, schlenkern, pri vožnji: zuckeln, schaukeln, ladja: dümpeln, schlingern
ki se ziblje schauklig

zíbati (se) balancear(se) ; (otroka) mecer

zibati se v bokih (pri hoji) contonearse; andar contoneándose
zibati se v varljivem upanju alimentar vanas esperanzas

bránati -am branati, drljati, vlačiti, zibati: branati njivo, travnik

gúgati -am
I. ljiljati, njihati, klatiti, zibati: valovi gugajo čoln; veter guga veje; gugati otroka v naročju
II. gugati se
1. ljuljati se, klatiti se, njihati se, zibati se: gugati se na gugalnici; gugati se na stolu; miza se guga
2. gegati se: počasi sta se gugala proti domu

tákati takam i tačem, takaj -te i tači -te
1. kotrijati: takati krogle, kolesa
2. zibati, njihati, ljuljati, šikati: takati zibelko

gugalnik samostalnik
(gugalni stol) ▸ hintaszék

hòd (hóda) m (hoja) cammino; andatura; vet. andatura lenta;
zibati se v hodu avere un'andatura dondolante, andar dondoloni
do vrha gore je ura hoda la vetta è a un'ora di cammino
strojn. hod bata corsa del pistone
strojn. mrtvi hod marcia in folle

maj|ati se (-em se) zamajati se zob, žebelj ipd.: locker sein; zob, hiša, stol, miza, kozarci, delovno mesto, med hojo: wackeln; stolp, kolena, monarhija, njegov položaj: wanken; tla pod nogami: schwanken (tudi figurativno), wanken, beben; krošnje v vetru: schwanken; (zibati se) schaukeln
| ➞ → omahovati, šibiti se, zibati se

niha|ti (-m) zanihati schwingen; kot nihalo: pendeln; pulsieren, schaukeln; (biti spremenjljiv) schwanken; figurativno schwanken, wanken; (zibati se) sich wiegen

sréča (notranja) happiness, felicity; (muhasta) fortune; (slučajna) (good) luck, good fortune, lucky chance

veliko sréče! good luck!
na sréčo, k sréči fortunately, luckily, by a lucky chance
na slepo sréčo at random, at haphazard, at a venture, in a happygo-lucky way
vso sréčo! may good luck go with you!
najboljšo sréčo! the best of luck (to you)!
kolo sréče Fortune's wheel, the ups and downs of life
v sréči ali nesreči in weal or woe, for good or ill, come weal or woe
opoteča sréča chequered fortune
sprememba sréče (na slabše) change for the worse, reversal of fortune
(še) sréča, da... it's a piece of luck that...
prava sréča, da ste slučajno bili tam it's a blessing you happened to be there
vojna sréča contingencies pl of war
to (pa) je sréča! that's what I call good luck!
bila bi velika sréča, če... it would be a great slice of luck if...
to je pač moja sréča! (imam pač tako sréčo!) that's just my luck!
lahko govorimo o sréči we can consider ourselves lucky
sréča je hotela, da... as luck would have it...
imam sréčo I am in luck, I am lucky
nimam sréče I have no luck, I am out of luck
to se pravi imeti sréčo! that's what I call good luck!
imeti veliko sréčo to have much good luck
imeti več sréče kot pameti to be more lucky than wise
marsikdo ima več sréče kot pameti fortune favours fools
imeti nepričakovano sréčo (pogovorno) to strike oil
imeti vražjo sréčo to be dead lucky
imeti vedno sréčo pri kartanju to be always lucky at cards
imel sem sréčo I had a stroke of luck
iskati sréčo to seek fortune
če bo šlo vse po sréči if everything goes well
poskusiti sréčo to try one's luck, to take one's chance, to chance one's luck, (žargon) to chance it
to ti bo prineslo sréčo it will bring you good luck
poskusiti kaj na slepo sréča to have a go
napraviti kaj na slepo sréčo (pogovorno) to chance one's arm
dal sem si prerokovati sréčo I had my fortune told
vedeževati komu sréčo to tell someone his fortune
vsakemu se sréča enkrat nasmeje every dog has his (ali its) day
skaliti sréčo to mar someone's happiness
voščiti, želeti komu sréčo pri... to wish someone joy of...
pot do sréče je trnova arhaično no joy without annoy
kadar sem imel največ sréče, sem zaslužil X SIT in my heyday I earned X tolars
sréča me zapušča my fortunes are at a low ebb
zibati se v sréči to walk (ali to tread) on air
bogastvo samo nam še ne more nuditi sréče wealth alone cannot procure us happiness
vse mu gre po sréči (se mu obrne v sréčo) everything in the garden's lovely, arhaično all things conspire to make him happy
vsak je svoje sréče kovač every man is the architect of his fortune

tŕst (-a) m canna; giunco; cannuccia (Phragmites australis):
zibati se kot trst v vetru dondolarsi come una canna al vento
navadni trst canna di palude (Phragmites communis)
sladkorni trst canna da zucchero (Saccharum officinarum)