Franja

zgovor|en [ó] (-na, -no)

1. človek: gesprächig, spreten: redegewandt, wortgewandt, ki veliko pove: mitteilsam

2. dokaz, primer: [aufschlußreich] aufschlussreich, [vielsagend] viel sagend
biti zgovoren Bände sprechen
biti dovolj zgovoren für sich selbst sprechen

zgovóren loquacious, talkative; eloquent; articulate; fluent; communicative; verbose, (pogovorno) chatty, (slabšalno) glib

biti zgovóren to have a fluent (ali ready) tongue, pogovorno to have the gift of the gab

zgovóren causant, causeur, loquace, disert, bavard, verbeux, communicatif, éloquent

zgovóren (-rna -o) adj.

1. loquace, ciarliero, comunicativo:
vino naredi človeka zgovornega il vino rende loquaci

2. pren. eloquente, espressivo:
zgovoren dokaz prova eloquente

zgovóren -rna -o govorljiv, razgovoran, rječit (re-): vino naredi človeka -ega

zgovóren eloquente (tudi fig) ; fam facundo

zgovóren prid., балаку́чий прикм., говірки́й прикм., комунікати́вний прикм.; промо́вистий прикм.

zgovóren -rna -o prid.
1. vorbăreţ
2. grăitor, elocvent

dokáz proof; (a piece of) evidence; demonstration; token

nasproten dokáz (protidokaz) proof to the contrary
zgovoren dokáz eloquent proof
živ dokáz living proof
jasen, nedvoumen dokáz positive proof
v dokáz in proof of; as evidence of
prepričljiv dokáz conclusive evidence
dokáz na podlagi dokumentov documentary evidence
kot dokáz (znak) najinega prijateljstva as a token of our friendship
dokázi niso zadostni the proofs are not sufficient
(do)prinesti dokáz o čem to bear witness to something
navesti nepobiten dokáz to clinch an argument
nuditi dokáze to prove, to adduce proofs
veljati kot dokáz pravo to be valid evidence
zaradi pomanjkanja dokázov for lack of evidence
oprostiti koga zaradi pomanjkljivih dokázov to give someone the benefit of the doubt

jezič|en (-na, -no)

1. ➞ → jezikav

2. (zgovoren) zungenfertig

jezíčen de la langue, lingual

jezična konica pointe ženski spol (ali bout moški spol) de la langue; (zgovoren) disert, qui a la langue bien pendue, volubile, qui a la parole facile, loquace, verbeux; (prepirljiv) querelleur, chicaneur

zelo [ó]

1. sehr

2. (v veliki meri) hoch- (aktualen hochaktuell, inteligenten hochintelligent, slaven hochberühmt, vesel hocherfreut); (skrajno, nadvse) höchst, äußerst, in höchstem Maße

3. (obilo, dokaj) viel (zelo iskan viel gefragt, zelo slavljen viel gerühmt, zelo zgovoren viel sagend, zelo frekventirana cesta eine viel befahrene Straße)
zelo razvejen drevo, krošnja: viel/weit/reich verzweigt, posli: viel verzweigt

4. (močno) zaposlen, zadolžen, spominjati na ipd.: stark; (silno) mächtig (mnogo mächtig viel)

5. (prav) -weise (izdajalsko entlarvenderweise, realistično realistischerweise, značilno kennzeichnenderweise)

6.
zelo vesel himmelfroh
zelo grd hässlich wie die Sünde

značil|en (-na, -no) charakteristisch, kennzeichnend; (lasten) wesenseigen, arteigen, za področje: landeseigen; (zgovoren) [vielsagend] viel sagend, bezeichnend
biti značilen prägen (X je značilen za Y X prägt Y, Y ist von X geprägt)
značilen za spezifisch
(za določen sloj schichtenspezifisch)
biti značilen za (jemanden/etwas) charakterisieren, kennzeichnen
X je značilen za Y Y ist gekennzeichnet durch X
značilno je, da je … charakteristischerweise ist …