Franja

Zadetki iskanja

  • zgoraj [ô] oben; (na zgornji strani) oberseits, oben herum, zuoberst; na pobočju: bergseitig
  • zgôraj adv.

    1. su, (di) sopra:
    zgoraj je nekaj zaropotalo di sopra si sentono rumori
    zgoraj navedeni podatki i dati sopra indicati
    spodaj, zgoraj sotto, sopra

    2. (di) sopra (nella gerarchia sociale), ricco, potente:
    oni zgoraj ne vidijo te spodaj quelli di sopra non hanno occhi per questi di sotto
    biti zgoraj essere ricchi, potenti

    3. od zgoraj di sopra, da sopra:
    od zgoraj navzdol da sopra in giù
  • zgôraj i zgór pril. gore, ozgo: strop je zgoraj, priti od zgoraj
  • zgôraj arriba; en la parte superior; en lo alto ; (na površini) en la superficie

    kot navedeno zgoraj como arriba se indica
    zgoraj navedeni arriba citado (ali mencionado ali indicado); susodicho, antes citado
    na strani 5, zgoraj en la página 5, arriba
    glej zgoraj véase (más) arriba
  • zgôraj prisl., нагорі́ присл., вгорі́ присл., зве́рху присл., наверху́ присл., пове́рх присл.
  • zgôraj prisl. sus
  • aberacija samostalnik
    1. fizika (napaka leče) ▸ aberráció
    aberacija leče ▸ lencse aberrációja
    optična aberacija ▸ optikai aberráció, kontrastivno zanimivo optikai lencsék leképzési hibái
    Povezane iztočnice: kromatska aberacija, kromatična aberacija, sferična aberacija, sferna aberacija

    2. astronomija (o premiku zvezde) ▸ aberráció
    zvezdna aberacija ▸ csillagászati aberráció
    aberacija svetlobe ▸ fény aberráció

    3. biologija (lastnost, ki odstopa) ▸ aberráció
    kromosomska aberacija ▸ kromoszóma aberráció

    4. (odstopanje; nepravilnost) ▸ aberráció, anomália
    Podražitve hrane očitno ne bodo samo sezonska aberacija. ▸ Az élelmiszerek drágulása nyilván nem csupán szezonális anomália lesz.
    Novinarji, ki bi morali biti na preži in opozarjati na zgoraj navedene aberacije, so povsem odpovedali. ▸ Az újságírók, akiknek résen kellene lenniük és fel kellene hívniuk a figyelmet a fentiekben vázolt aberrációkra, teljes kudarcot vallottak.
    Proliferacija tovrstnih projektov je le dodatna težava v mozaiku aberacij pri razdeljevanju sredstev in nenavadnih postavitvah prioritet. ▸ Az effajta projektek elszaporodása csupán az eszközök elosztása és a prioritások szokatlan módon történő felállítása során jelentkező aberrációk mozaikjában jelentkező plusz nehézség.
  • dôl adv.

    1. giù, ingiù:
    hoditi gor in dol andare su e giù

    2. inter. abbasso:
    dol z izdajalci! abbasso i traditori!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. gledati na koga od zgoraj dol guardare qcn. dall'alto in basso
    hoditi po sobi gor in dol andare su e giù per la stanza
    pog. jedi ne spraviti dol non riuscire a mandare giù il cibo
    pren. klobuk dol pred kom cavarsi il cappello, far tanto di cappello a uno
    en dinar gor ali dol lira più, lira meno; e crepi l'avarizia
    zamera gor, zamera dol, treba je povedati bisogna dire tutto, costi quel che costi, anche se (l'interlocutore) se la prende a male
    pren. eden gor, drugi dol, je že tako na svetu il mondo è fatto a scale, chi le scende e chi le sale
    PREGOVORI:
    zdravje po niti gor, po curku dol il male viene a carrate e va via a once
  • glej! siehe! (glej tudi siehe auch/s. a.; glej zgoraj siehe oben/s. o.)
    glej!, da …! schau, [daß] dass/mach, [daß] dass … (mach, [daß] dass du wegkommst)
    glej!, glej! schau, schau!
  • imenován named, called; termed

    na kratko imenován called for short
    zgoraj imenováni, že imenováni g. X. the said (ali above-named) Mr. X
    (že) imenováni zdravnik the said physician
    biti imenován za (za vrhovnega poveljnika) to be appointed (Commander-in-Chief) ➞ imenovati
  • imenován nommé

    zgoraj, prej imenovani ci-dessus mentionné, susmentionné, susnommé, susdit
  • imenovan|i (-a, -o) erwähnt, genannt
    prvi imenovani der/die/das ersterwähnte, erstgenannte
    spodaj imenovani der/die/das nachgenannte, nacherwähnte
    zadnji imenovani der/die/das letztgenannte
    zgoraj imenovani der/die/das [obengenannte] oben genannte, vorgenannte
    tako imenovani [sogenannt] so genannt
  • kandidat samostalnik
    1. (za službo ali funkcijo) ▸ jelölt, pályázó
    županski kandidat ▸ polgármesterjelölt
    predsedniški kandidat ▸ elnökjelölt
    primeren kandidat ▸ megfelelő jelölt
    izbran kandidat ▸ kiválasztott pályázó
    kandidat za poslanca ▸ képviselőjelölt
    kandidat za direktorja ▸ igazgatójelölt
    kandidat za predsednika ▸ elnökjelölt
    lista kandidatov ▸ jelöltlista
    izbira kandidatov ▸ jelöltek kiválasztása
    predlagati kandidata ▸ jelöltet javasol
    kandidat za delovno mesto ▸ állásra pályázó
    V senci priprav na evropske volitve se v strankah že ozirajo po najprimernejših kandidatih. ▸ Az európai választási előkészületek jegyében a pártok már keresik a legmegfelelőbb jelölteket.
    Podjetja na razgovor povabijo le okoli pet kandidatov za vsako delovno mesto. ▸ A vállalatok minden állás esetében csak körülbelül öt pályázót hívnak be interjúra.
    Sopomenke: aspirant

    2. (na izpitu) ▸ vizsgázó, jelentkező
    Izpite je uspešno opravilo 88,27 odstotka kandidatov, ki so splošno maturo opravljali prvič. ▸ A vizsgákat az általános érettségi vizsgán először résztvevő vizsgázók 88,27 százaléka tette le sikerrel.
    Za zdaj še ni natančno znano, koliko kandidatov za voznike motornih vozil je opravilo teoretični in praktični del vozniškega izpita. ▸ Egyelőre még nem lehet pontosan tudni, hogy a járművezetői vizsgára jelentkezők közül hányan tették le a vizsga elméleti és gyakorlati részét.
    Sopomenke: udeleženec

    3. (za nagrado) ▸ jelölt
    Zaradi zgoraj omenjenih danosti je bil Muzej solinarstva leta 1994 uvrščen med kandidate za evropsko muzejsko nagrado EMYA. ▸ A fenti jellemzők miatt 1994-ben a Sópárló Múzeum került be az Év Európai Múzeuma (EMYA) jelöltjei közé.
    Film je zelo resen kandidat za letošnjega oskarja. ▸ A film az idei Oscar nagyon komoly jelöltje.
  • kapilara samostalnik
    1. ponavadi v množini, anatomija (žila) ▸ hajszálér, kapilláris
    popokane kapilare ▸ megpattant hajszálerek
    pljučne kapilare ▸ tüdőkapilláris
    razširjene kapilare ▸ kitágult hajszálerek
    drobne kapilare ▸ apró hajszálerek
    prepustnost kapilar ▸ hajszálerek áteresztőképessége
    stena kapilar ▸ hajszálerek fala
    mreža kapilar ▸ hajszálerek hálója
    kapilare na obrazu ▸ hajszálerek az arcon
    kapilare na nogah ▸ hajszálerek a lábon
    Vsa naša kri gre skozi mrežo kapilar v pljučih, kjer se napolni s kisikom. ▸ Az összes vérünk a tüdő kapillárishálóján halad át, ahol oxigénnel töltődik fel.

    2. (cevka) ▸ hajszálcső, kapilláris
    steklena kapilara ▸ hajszálcső
    Najbolj razširjen je živosrebrni termometer, ki ga uporabljamo za merjenje telesne temperature. Sestavljen je iz zgoraj zaprte steklene cevke (kapilare), napolnjene z živim srebrom, in skale. ▸ A legelterjedtebb a higanyos hőmérő, amelyet testhő mérésére használunk. Felül zárt, higannyal töltött üvegcsőből (kapillárisból) és skálából áll.
  • naveden [ê] (-a, -o) angeführt, angegeben
    na navedenem mestu am angeführten Ort (a.a.O.)
    zgoraj navedeni [obenzitiert] oben zitiert, oben angeführt (o. a.)
  • navzdol nach unten, abwärts; hinunter, sem: herunter; hinab, herab
    z glavo navzdol pasti: kopfüber, kopfunter
    od zgoraj navzdol von oben nach unten
    -ab, -abwärts (po hribu bergab, bergabwärts, ob potoku bachab, bachabwärts, po dolini talab, talabwärts, po reki [flußabwärts] flussabwärts, stromab, stromabwärts); hinunter-, hinab-, herunter-, nieder- (iti hinuntergehen, priti herunterkommen, pasti hinunterfallen, herunterfallen, pogledati hinunterblicken, herunterblicken, niederblicken, niedersehen, potisniti herunterschieben, hinunterschieben, niederdrücken, hinunterdrücken, herunterdrücken, vleči niederziehen, hinunterziehen, herunterziehen …)
  • od

    1. izvor: von (od njega/brata von ihm, vom Bruder, od Keltov von den Kelten; kaplja od dreves es tropft von den Bäumen); del: von (eden od nas einer von uns, nobena od teh slik keins von diesen Bildern)

    2. smer: von (od spredaj/zadaj/desne/leve/zgoraj/ spodaj von vorn/hinten/rechts/links/oben/unten, od severa vom Norden); proč: von, von X weg (od kamna vom Stein, od mize vom Tisch); sem: von, von X her (od jezera vom See her); (začenši od) von … aus (od Mannheima naprej von Mannheim aus)

    3. časovno: seit (od konca vojne seit Kriegsende); (začenši od) von … an (od petih naprej von fünf Uhr an; figurativno od mladih nog von Jugend an); ab (od petih naprej ab fünf Uhr, od marca ab März); po izvoru: von (od včeraj/prej von gestern/früher)

    4. vzrok: vor (trepetati od mraza vor Kälte zittern, bleščati se od čistoče vor Sauberkeit glänzen, trd od strahu starr vor Schreck)

    5. v primerjavi: als (večji od mene/te hiše größer als ich/dieses Haus)

    6.
    od X do Y hoditi, gledati ipd.: von X zu Y
    figurativno hoditi od Poncija do Pilata von Pontius zu Pilatus laufen
    razdalja, čas: von X bis (zu) Y (od petih do sedmih von fünf bis sieben Uhr, od hotela do jezera vom Hotel bis zum See)
  • od de, depuis, dés, à partir de; que, sur

    od Ljubljane do Pariza de Ljubljana à Paris
    od mesta do mesta de ville en ville
    od kod? d'où?
    od tod d'ici
    od tod naprej à partir d'ici
    od blizu de prés
    od spredaj de devant
    od zadaj de derrière
    od spodaj d'en bas, de dessous
    od zgoraj d'en haut
    od zgoraj navzdol de haut en bas
    od znotraj de l'intérieur
    od zunaj de dehors
    od povsod de partout, de toute part
    od časa do časa de temps en temps, de temps à autre
    od včeraj depuis hier
    od današnjega dne à partir d'aujourd'hui, dès aujourd'hui
    od danes do jutri du jour au lendemain
    od jutri dalje à partir de demain
    od jutra do večera du matin au soir, depuis le matin jusqu'au soir
    od tedaj naprej, od tistega časa dès lors, depuis lors
    od začetka dès le début (ali le départ)
    od zdaj naprej désormais, dorénavant, à partir de maintenant
    od danes naprej à partir d'aujourd'hui
    od kdaj? depuis quand?
    od nedavna depuis peu
    od nekdaj že depuis toujours
    od včeraj depuis hier
    od mladih nog, od otroštva dès (ali depuis) l'enfance
    od moje (zgodnje) mladosti depuis ma (tendre) jeunesse
    odprto od 8. do 12. ure ouvert de 8 heures à midi
    pismo od šestega maja une lettre (datée) du six mai
    brat je mlajši od mene mon frére est plus jeune que moi
    eden od nas l'un de nous
    sam od sebe de soi-même
    od nog do glave de pied en cap
    od šestih ni bilo niti enega dobrega sur les six il n'y en avait pas un de bon
    od srca rad de bon cœur
    od vsega srca de tout mon (ton itd.) cœur
    umreti od lakote, od žeje, od strahu mourir de faim, de soif, de peur
    delo mu gre od rok il a le travail facile
    od (strani) mojega prijatelja de la part de mon ami
    ločiti se eden od drugega se séparer (l'un de l'autre)
    prihajam od strica j'arrive de chez mon oncle
    od tam prihajam j'en arrive (ali viens)
  • od (krajevno) de , (časovno) de, desde, a partir de ; (vzrok) de, por

    od Ljubljane do Zagreba de (ali desde) Ljubljana hasta (ali a) Zagreb
    od mesta do mesta de ciudad en ciudad
    od časa do časa de tiempo en tiempo
    od danes naprej desde hoy, de hoy en adelante, a partir de hoy
    od zdaj naprej desde ahora, de ahora en adelante
    od torka do petka de martes a viernes, desde el martes hasta el viernes
    odprto od 9-ih do 12-ih abierto de nueve a doce
    od mladosti desde la juventud
    od zgoraj navzdol de arriba abajo
    eden od nas uno de nosotros
    spremljan od svoje družine acompañado de su familia
    od (s strani) mojega prijatelja de (parte de) mi amigo
    kaj hočete od mene? ¿qué quiere usted de mí?
    jokati od veselja llorar de gozo
    ločiti se eden od drugega separarse (uno de otro)
    posloviti se od svojih despedirse de los suyos
    pozdravite ga od mene! ¡salúdele de mi parte!
    prihajam od očeta vengo de casa de mi padre
    umreti od žeje morir de sed
    zboleti od tolikega dela ponerse enfermo de tanto trabajar
  • omeníti to mention, to make mention of; to refer to

    mimogrede omeníti to mention in passing
    samó omeníti barely to mention
    ni nam treba (niti) omeníti we need scarcely mention (da... that...)
    omenili smo že... mention has already been made of...
    kot smo zgoraj omenili as mentioned above, as we have already said