Franja

zgodovin|a ženski spol (-e …) die Geschichte
novejša zgodovina neuere Geschichte
(agrarna Landwirtschaftsgeschichte, družine Familiengeschichte, duhovna Geistesgeschichte, geološka zgodovina zemlje Erdgeschichte, kulturna Kulturgeschichte, literarna Literaturgeschichte, najstarejša Frühgeschichte, naselbinska Siedlungsgeschichte, odrešenjska Heilsgeschichte, problemska Problemgeschichte, socialna Sozialgeschichte, sodobna Zeitgeschichte, svetovna Weltgeschichte, umetnostna Kunstgeschichte, besed Wortgeschichte, filozofija biti Seinsgeschichte, človeštva Menschheitsgeschichte, dežele/države Landesgeschichte, filozofije Philosophiegeschichte, glasbe Musikgeschichte, gledališča Theatergeschichte, jezika/jezikov Sprachgeschichte, mesta Stadtgeschichte, prava Rechtsgeschichte, stvarjenja Schöpfungsgeschichte, vere/verstev Religionsgeschichte, znanosti Wissenschaftsgeschichte)
brez zgodovine geschichtslos
… zgodovine Geschichts-
(filozofija die Geschichtsphilosophie, pojmovanje die Geschichtsauffassung, potvarjanje die Geschichtsklitterung, die Geschichtsfälschung, pouk der Geschichtsunterricht, študij das Geschichtsstudium, učitelj der Geschichtslehrer, ura die Geschichtsstunde, znamenje das Geschichtszeichen)
iz najstarejše zgodovine frühgeschichtlich
iz zgodovine filozofije philosophiegeschichtlich
strokovnjak za zgodovino der -geschichtler
(najstarejšo Frühgeschichtler)
zgodovina nas uči die Geschichte lehrt …
figurativno imeti dolgo zgodovino eine Vorgeschichte haben

zgodovína history; historical science

literarna zgodovína literary history, history of literature
svetovna zgodovína world history
zgodovína umetnosti history of art
zgodovína starega (srednjega, novega) veka ancient (mediaeval oziroma medieval, modern) history
priti v zgodovíno to become (ali to make) history
sodobna zgodovína contemporary history
vse je to že zgodovína (figurativno) that is all history now
zapisati v zgodovíno to historicize

zgodovína histoire ženski spol

kulturna zgodovina histoire de la civilisation (ali des civilisations)
literarna zgodovina histoire littéraire (ali de la littérature)
občna svetovna zgodovina histoire universelle
sodobna zgodovina histoire contemporaine
umetnostna zgodovina, zgodovina umetnosti histoire de l'art
vojna zgodovina histoire militaire (ali de la guerre)
zgodovina starega veka (srednjega veka, novega veka) histoire ancienne (du moyen âge, moderne ali contemporaine)
preiti v zgodovino entrer dans l'histoire
pripadati zgodovini appartenir à (ali faire partie de) l'histoire

zgodovína (-e) f storia:
gibalo, tek zgodovine il movente, il corso della storia
slovenska, italijanska, svetovna zgodovina storia della Slovenia, storia d'Italia, storia mondiale
obdobje zgodovine periodo storico
gospodarska, politična, umetnostna zgodovina storia economica, storia politica, storia dell'arte
literarna, primerjalna zgodovina storia della letteratura, storia comparativa
narodna, splošna, uradna zgodovina storia nazionale, generale, ufficiale
delati zgodovino, priti v zgodovino fare la storia, entrare nella storia
zavito v temo zgodovine non ancora indagato, non ancora chiarito

zgodovína ž povijest, povest, historija, istorija: narodna, svetovna zgodovina; zgodovina narodov Jugoslavije

zgodovína historia f

zgodovina umetnosti historia del arte
kulturna zgodovina historia cultural, historia de la civilización
slovstvena zgodovina historia de la literatuta
svetovna zgodovina historia universal
zgodovina novega veka, sodobna zgodovina historia de la edad moderna, historia contemporánea
zgodovina srednjega veka historia medieval (ali de la edad media)
zgodovina starega veka historia de la antigüedad (ali de la edad antigua)
preiti v zgodovino pasar a la historia
pripadati zgodovini pertenecer a la historia

zgodovína -e ž., істо́рія -ї ж.

zgodovína -e ž istorie

najstarejša zgodovina ženski spol die Frühgeschichte
iz najstarejše zgodovine frühgeschichtlich
strokovnjak za najstarejšo zgodovino der Frühgeschichtler

sodobna zgodovina ženski spol die Zeitgeschichte

zgodovina cerkve ženski spol die Kirchengeschichte, prve cerkve: Frühgeschichte der Kirche

agrar|en (-na, -no) agrarisch; Agrar- (dežela das Agrarland, prebivalstvo die Agrarbevölkerung)
agrarna politika die Bodenpolitik
agrarno pravo die Agrarverfassung, das Bodenrecht
agrarna tehnika die Landtechnik
agrarna zgodovina die Landwirtschaftsgeschichte

anamneza samostalnik
1. medicina (zdravstvena zgodovina) ▸ anamnézis, kórtörténet, kórelőzményAdolescenti z depresijo v anamnezi so bolj ogroženi za ponavljajočo se depresivno motnjo v odrasli dobi. ▸ A kortörténetükben depresszióval kezelt fiataloknál nagyobb a veszélye a felnőttkori ismétlődő depressziós zavar fellépésének.
Že dobra anamneza lahko brez dodatnih preiskav pripelje do pravilne diagnoze. ▸ A jó anamnézis már további vizsgálatok nélkül is helyes diagnózishoz vezethet.
Povezane iztočnice: družinska anamneza

2. (analiza pretekle dejavnosti) ▸ anamnézis, történet
Celotna medijska anamneza dogajanj pred šestnajstimi leti je bila bolj kot ne uničujoča. ▸ A tizenhat évvel ezelőtti események médiatörténete több, mint pusztító.
Anamneza je jasna: nekaj je narobe z izpušnim sistemom. ▸ Az anamnézis egyértelmű: valami baj van a kipufogórendszerrel.
Izbira športa mora izhajati iz vaše športne anamneze. ▸ A sportolói múltját figyelembevéve kell sportágat választania.

3. filozofija (spominjanje) ▸ anamnézis, anamnészisz
Platon je znan tudi po svoji teoriji anamneze (spomina; obdelano v knjigi Menon), po kateri dobršnega dela znanja ne pridobimo z izkustvom, temveč nam je znano že ob rojstvu; izkustvo nam le prebudi spomin. ▸ Platón híres az anamnézis elmélete szerint, amelyet a Menón című művében dolgoz ki, a tudás nagyrészét nem a tapasztalat révén sajátítjuk el, hanem már születésünkkor ismerjük; a tapasztalat csupán segít a visszaemlékezésben.

baročen pridevnik
1. (o umetnostnem obdobju) ▸ barokkOd neke stare baročne cerkve, ki jo je porušil potres, je ostal le zvonik. ▸ A földrengés által elpusztított régi barokk templomból csak a harangtorony maradt meg.
Gotska zasnova cerkve sega v 15. stoletje, zvonik in oltarji pa so baročni. ▸ A templom gótikus kialakítása a 15. századra nyúlik vissza, míg a harangtorony és az oltárok barokk stílusban épültek.
Povezane iztočnice: baročna trobenta

2. (obilen; bujen) ▸ barokkos, barokkČe imate malce bolj baročno postavo, ne skrivajte svojega telesa v ohlapni črnini. ▸ Ha kicsit barokkosabb testalkatú, ne rejtse alakját fekete lebernyeg alá.Onidve pa zares nimata nobenih oblin, niti kančka grama nimata preveč. Jaz sem videti kot baročna ženska! ▸ Ezeknek semmi domborulatuk sincs, egy gramm súlyfelesleg nincs rajtuk. Én barokk testalkatú nő vagyok!

3. lahko izraža negativen odnos (o veliki bogatosti ali količini) ▸ barokkos
Njen avtor je skrivnostni kapitan Charles Johnson, knjiga pa ima baročni naslov "Splošna zgodovina ropov in umorov najbolj znanih piratov, pa tudi njihova politika, disciplina in vodstvo". ▸ A titokzatos Charles Johnson kapitány a szerzője, és a következő barokkos címet viseli: „A leghírhedtebb kalózok rablásainak és gyilkosságainak története, valamint politikájuk, rendtartásuk és irányításuk”.

cerk|ev [é] ženski spol (-ve …)

1. ustanova: die Kirche
prvotna/prva cerkev alte Kirche/Urkirche
zgodovina cerkve die Kirchengeschichte
zgodovina prve cerkve die Frühgeschichte der Kirche
ločitev cerkve in/od države die Trennung von Kirche und Staat
nasprotnik cerkve der Kirchengegner
izstop iz cerkve der Kirchenaustritt
die -kirche (deželna Landeskirche, državna Staatskirche, ljudska/z ljudstvom zrasla Volkskirche, nacionalna Nationalkirche, uradna Amtskirche)
podoben cerkvi kirchenähnlich
naklonjen cerkvi kirchenfreundlich
nenaklonjen cerkvi/sovražen do cerkve kirchenfeindlich
v cerkvi/znotraj cerkve innerkirchlich
preganjanje cerkve die Kirchenverfolgung
politika do cerkve die Kirchenpolitik
v politiki do cerkve kirchenpolitisch

2. verska skupnost: die Kirche; -kirche
anglikanska cerkev die Kirche von England
baptistična cerkev die Baptistenkirche
episkopalna cerkev die Episkopalkirche
evangeličanska cerkev evangelische Kirche
izpovedujoča cerkev bekennende Kirche
katoliška cerkev katholische Kirche
luteranska cerkev lutherische Kirche
reformirana cerkev reformierte Kirche
starokatoliška cerkev altkatholische Kirche
uniatska cerkev unierte Kirche
visoka cerkev die Hochkirche
vzhodna cerkev die Ostkirche
vzhodne cerkve orientalische Kirchen
zahodna cerkev die Westkirche
združena protestantska cerkev die Unionskirche
Svetovni svet cerkva der Weltkirchenrat
konferenca cerkva die Kirchenkonferenz
predsednik deželne cerkve der Landeskirchenpräsident
prestop v drugo cerkev der Kirchenübertritt

3. stavba: der Kirchenbau; die Kirche (barokizirana barockisierte, gotska gotische, novogotska neugotische, romanska romanische, predromanska vorromanische, starokrščanska altchristliche); -kirche (baročna Barockkirche, božjepotna Wallfahrtskirche, dvoranska Hallenkirche/Saalkirche, jamska Höhlenkirche, lastniška Eigentumskirche, lesena Stabkirche, mestna Stadtkirche, naslovna Titelkirche, obrambna Wehrkirche, opatijska Abteikirche, podružnična Filialkirche, samostanska Klosterkirche, s kupolo Kuppelkirche, vaška Dorfkirche, zaobljubna Votivkirche, župnijska Pfarrkirche)
patron cerkve der Kirchenpatron
cerkev svetega Petra/Pavla Peterskirche/Paulskirche
cerkev mati Mutterkirche
taborska cerkev die Kirchenburg, die Wehrkirche
gradnja cerkva der Kirchenbau
vodnik po cerkvah der Kirchenführer
oskrunitev cerkve die Kirchenschändung
koncert v cerkvi das Kirchenkonzert
tatvina v cerkvi der Kirchendiebstahl
hoditi v cerkev ein Kirchgänger sein

4.
figurativno imeti srečo kot pes v cerkvi ein Pechvogel sein

cerkev samostalnik
1. (verska zgradba) ▸ templom
2. (organizacija; skupnost) ▸ egyházSopomenke: Cerkev
Povezane iztočnice: Katoliška cerkev, Scientološka cerkev, Evangeličanska cerkev, Anglikanska cerkev, Pravoslavna cerkev, Rimskokatoliška cerkev, Rimokatoliška cerkev

Cerkev samostalnik
(organizacija) ▸ EgyházSopomenke: cerkev

cerkven [é] (-a, -o) kirchlich (dostojanstvenik kirchlicher Würdenträger, pogreb kirchliches Begräbnis, praznik kirchlicher Feiertag, poroka kirchliche Trauung)
imeti cerkven pogreb kirchlich begraben werden
Kirchen- (davek die Kirchensteuer/Kirchenabgabe, visok dostojanstvenik der Kirchenfürst, jezik die Kirchensprache, knez zgodovina der Kirchenfürst; koledar der Kirchenkalender, list das Kirchenblatt, nauk die Kirchenlehre, oče der Kirchenvater, pevec der Kirchensänger, pisec der Kirchenschriftsteller, poglavar das Kirchenoberhaupt, portal das Kirchenportal, praznik Kirchenfeiertag, praznovanje das Kirchenfest, razkol die Kirchenspaltung, red die Kirchenordnung, svet der Kirchenrat, svétnik der Kirchenrat, glasba tonovski način die Kirchentonart, učitelj der Kirchenlehrer, veljak der Kirchenführer, zaklad der Kirchenschatz, zakon das Kirchengesetz, pevski zbor der Kirchenchor, zbor der Kirchentag/ die Kirchenversammlung, zvon die Kirchenglocke, disciplina die Kirchenzucht, država der Kirchenstaat, funkcija das Kirchenamt, glasba die Kirchenmusik, kantata die Kirchenkantate, kazen die Kirchenstrafe, klop die Kirchenbank, knjiga das Kirchenbuch, kronika die Kirchenchronik, gradbeništvo, arhitektura ladja das Kirchenschiff, latinščina das Kirchenlatein, občina die Kirchengemeinde, oblast die Kirchengewalt, oddaja na radiu der Kirchenfunk, oprema das Kirchengerät, pesem das Kirchenlied, pokora die Kirchenbuße, politika die Kirchenpolitik, provinca die Kirchenprovinz, streha das Kirchendach, ura die Kirchenuhr/Kirchturmuhr, zapoved das Kirchengebot, zgodovina die Kirchengeschichte, zgradba der Kirchenbau, leto das Kirchenjahr, občestvo die Kirchengemeinschaft, okno das Kirchenfenster, petje der Kirchengesang, posestvo das Kirchengut, pravo das Kirchenrecht, prekletstvo der Kirchenbann, verovanje der Kirchenglaube, klopi das Kirchengestühl, orgle die Kirchenorgel, vrata die Kirchentür)
cerkveno učiteljstvo kirchliches Lehramt
biti zavezanec cerkvenega prispevka kirchensteuerpflichtig sein
koledar cerkvenih praznikov der Festkalender
cerkveni predmeti kirchliche Geräte
obiskovanje cerkvenih obredov der Kirchgang/Kirchenbesuch
obiskovalec cerkvenih obredov der Kirchgänger/Kirchenbesucher
obiskovati cerkvene obrede ein Kirchgänger/Kirchenbesucher sein
svobodna cerkvena skupnost die Freikirche
figurativno reven kot cerkvena miš arm wie eine Kirchenmaus

cerkven pridevnik
1. (o zgradbi) ▸ templomi, templomPovezane iztočnice: cerkvene orgle, cerkveni stolp

2. (o instituciji) ▸ egyháziPovezane iztočnice: cerkvena gimnazija, cerkveni davek, cerkveni ključar, cerkveni očetje, cerkveni pevci, cerkveni pravnik, cerkveni učitelj, cerkveni zbor, cerkveno pravo

3. (o obredih in praksah) ▸ egyháziPovezane iztočnice: cerkveno leto

4. (o verovanju) ▸ egyházi
5. v umetnosti (neposveten) ▸ egyháziPovezane iztočnice: cerkvena heraldika

čebelarstvo samostalnik
(dejavnost) ▸ méhészet