Franja

zgodaj [ó] früh, zeitig; (pravočasno) beizeiten
zgodaj zjutraj in aller Frühe, früh am Morgen, frühmorgens
zgodaj poleti/jeseni im Frühsommer/Frühherbst
ki zgodaj … Früh-
(vstaja der Frühaufsteher, cvete der Frühblüher), früh- (rodi frühtragend, cvetoč frühblühend, zrel frühreif)

zgódaj early; at an early hour; (ob zori) at dawn, at daybreak, at sunrise; (v mladosti) in early life

zgódaj zjutraj early in the morning
zgódaj ali pozno early or late
zgódaj popoldne in the early afternoon
prišel je zgódaj he came early
skušaj priti zgódaj! try and come early!
lasje so mu zgódaj osiveli his hair turned white early in life (ali at an early age)
on prihaja zgódaj domov he keeps good hours
zgódaj vstati to get up early
zelo zgódaj vstajati to be an early riser, to rise with the sun, to be up with the lark
hoditi zgódaj spat in zgódaj vstajati to keep early (ali good) hours

zgódaj tôt, de bonne heure

zgodaj zjutraj de bon (ali grand) matin, au petit matin, tôt le matin
zgodaj zvečer le soir de bonne heure
zgodaj vstajati se lever tôt (ali de bonne heure), être matinal

zgódaj adv. presto, di buonora; pog. per tempino:
zgodaj leči coricarsi presto, andare a letto con le galline
zgodaj zjutraj la mattina presto
PREGOVORI:
kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja il mattino ha l'oro in bocca

zgódaj pril. rano: zgodaj zjutraj
rano ujutru; zgodaj vstati
rano se dići, uraniti

zgódaj temprano

zelo zgodaj (rano) muy temprano, de madrugada, fam tempranito
zgodaj zvečer a primera hora de la noche
zgodaj vstajati madrugar
zgodaj vstati (izjemoma) levantarse temprano

zgódaj prisl., ра́но присл.

zgódaj prisl. devreme

betonirati glagol
1. v gradbeništvu (o vlivanju betona) ▸ betonoz
2. (utrditi) ▸ rögzül, megerősödik
Film v tem pogledu seveda ne razočara, temveč le betonira avtorjev status. ▸ A film ebből a szempontból nem okoz csalódást, sőt megerősíti a szerző státuszát.
To stališče se je začelo betonirati že zelo zgodaj. ▸ Ez az álláspont már korán rögzült.

bíti (sem) ser; estar

ste Vi? ¿es usted?
kaj je to? ¿qué es esto?
kaj (pa) je? ¿qué es?, ¿qué pasa (ali ocurre)?
on je doma (él) está en casa
smo (trenutno) v Kranju estamos en Kranj
koliko ste stari? ¿qué edad tiene usted?
smo utrujeni estamos cansados
brat mi je bolan mi hermano está enfermo
okno je odprto la ventana está abierta
moja sestra je zelo priljubljena mi hermana es muy apreciada
zgodaj, pozno je es temprano, es tarde
kava je hladna el café está frío
danes je 10. maj hoy estamos a diez de mayo
seja je bila včeraj la reunión tuvo lugar ayer
je, so ... hay
v tej ulici je mnogo trgovin en esta calle hay muchas tiendas
sinoči sem bil v kinu anoche estuve en el cine
mraz (toplo, sončno, vetrovno) je hace frío (calor, sol, viento)
vroče mi je, zebe me tengo calor, tengo frío
če je tako si es así, en ese caso
upati je, da ... es de esperat que...
ne biti pri sebi no estar en sí
biti na tekočem estar al día

cvet|eti [é] (-im) blühen; figurativno blühen, florieren, prosperieren; tehnika ausblühen
rastlinstvo, botanika cvet zgodaj/jeseni/ponoči ein Frühblüher/Herbstblüher/Nachtblüher sein
➞ → cvetoč

cvetoč [ó] (-a, -e) blühend; (cvetiv) blühwillig
cvetoča trajnica die Blumenstaude
cvetoča vejica der Blütenzweig
rastlinstvo, botanika zgodaj cvetoča rastlina der Frühblüher
ponoči cvetoča rastlina der Nachtblüher
spomladi cvetoča rastlina der Frühjahrsblüher
zgodaj/pozno poleti cvetoča rastlina der Vorsommerblüher/Hochsommerblüher
jeseni cvetoča rastlina der Herbstblüher

dozorel [é] (-a, -o) (zrel) ausgereift; moralno: mündig
dozorel na soncu sonnengereift
spolno dozorel geschlechtsreif
zgodaj dozorel frühreif
figurativno ideje ipd.: ausgegoren; za podpis: unterschriftsreif; za sklepanje: [beschlußreif] beschlussreif

jeseni prislov
(o časovnem obdobju) ▸ ősszel Jeseni 2001 je živela v Londonu, kjer je študirala angleščino. ▸ 2001 őszén Londonban élt, ahol angolt tanult az egyetemen.

jútri mañana

jutri zjutraj, dopoldne mañana por la mañana
jutri opoldne mañana a mediodía
jutri zvečer, ponoči mañana por la noche
jutri popoldne mañana por la tarde
jutri zgodaj (rano) mañana temprano
jutri teden de mañana en ocho días
od danes na jutri de hoy para mañana; de un día a otro
bolje danes kot jutri más vale hoy que mañana
jutri je tudi še en dan mañana será otro día
čakati do jutri esperar hasta mañana
odgoditi do jutri aplazar para (ali hasta) mañana

kruh¹ moški spol (-a …) das Brot
beli kruh weißes Brot, Weißbrot
črni kruh schwarzes Brot, Graubrot, Schwarzbrot
-brot (ječmenov Gerstenbrot, kmečki Bauernbrot, Landbrot, koruzni Maisbrot, iz drobljenca Schrotbrot, Vollkornbrot, s kumino Kümmelbrot, s sezamom Sesambrot, kvašen Hefebrot, iz mešane moke Mischbrot, ovseni Haferbrot, rženi Roggenbrot, soržični Roggenmischbrot, sojin Sojabrot; narezan Schnittbrot, pakiran narezan Scheibenbrot, pekovski Bäckerbrot; kruh namazan z: margarino Margarinebrot, maslom Butterbrot, marmelado Marmeladenbrot, mastjo Schmalzbrot, medom Honigbrot, kruh s sirom Käsebrot)
škofovski kruh Bischofsbrot, Früchtebrot
košara/košarica za kruh der Brotkorb
rezalnik za kruh die Brotschneidemaschine
peči kruh Brot backen
karta za kruh die Brotkarte, Brotmarke
hlebec kruha der Brotlaib
kos kruha die Brotscheibe, die Bemme, ein Keil Brot
rezina kruha die Brotschnitte
vrsta kruha die Brotsorte
religija kruh življenja das Brot des Lebens
evharistični kruh eucharistisches Brot
lomljenje kruha das Brotbrechen
|
figurativno iz te moke ne bo kruha daraus wird nichts
figurativno človek ne živi samo od kruha der Mensch lebt nicht von Brot allein
figurativno potreben kot kruh nötig wie das liebe Brot
figurativno ob kruhu in vodi bei Wasser und Brot
figurativno preveč še s kruhom ni dobro [allzuviel] allzu viel ist ungesund, das ist des Guten [zuviel] zu viel
figurativno čigar kruh jela, tega pesem pela wes Brot ich ess', des Lied ich sing'
za lenuha ni kruha wer nicht arbeitet, der soll auch nicht essen
kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja Morgenstunde hat Gold im Munde
zarečenega kruha se največ sne sag niemals nie, man soll nie nie sagen

krùh (krúha) m

1. pane:
mesiti, peči kruh impastare, cuocere il pane
kruh vzhaja il pane lievita
biti dober kot kruh essere buono come il pane
biti česa vajen kot (vsakdanjega) kruha esserci abituato come al pane quotidiano
star, suh kruh pane vecchio, stantio
bel, črn kruh pane bianco, nero
Grahamov kruh pane integrale
koruzni, pšenični, rženi kruh pane di granturco, di grano, di segala
mlečni, oljnati kruh pane al latte, imburrato
domač kruh pane casalingo
drobtina, skorja, sredica kruha briciola, crosta, mollica di pane
proizvodnja kruha industria panaria

2. pren. raccolto di grano

3. pren. (delo, poklic) pane; lavoro; minestra:
biti ob kruh perdere il posto di lavoro
delati za (ljubi) kruh, služiti kruh lavorare per la minestra, guadagnarsi il pane
tovarna je dajala kruh veliko ljudem la fabbrica dava il pane a molta gente

4. pren. (osnovne materialne dobrine) pane:
truditi se za kruh guadagnarsi il pane
rel. daj nam danes naš vsakdanji kruh dacci oggi il nostro pane quotidiano
rel. darovati kruh in vino offrire il pane e il vino, celebrare la messa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
iz te moke ne bo kruha se son rose fioriranno
pren. rezati komu kruh mantenere qcn.
pren. človek ne živi samo od kruha non di solo pane vive l'uomo
pren. živeti ob kruhu in vodi essere a pane e acqua, fare una vita stentata, grama
pog. biti pri lahkem kruhu avere un buon impiego
iti s trebuhom za kruhom andare in cerca di fortuna
jesti bel, črn kruh nuotare nell'abbondanza, stentare
biti (belega) kruha pijan, sit il peggior male del ricco è la sazietà
smejati se kot cigan belemu kruhu ridere di cuore
PREGOVORI:
za lenuha ni kruha chi non lavora non mangia
zarečenega kruha se največ poje non fare giudizi affrettati (che forse dovrai ritrattare)
kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja il mattino ha l'oro in bocca

krvomočnica samostalnik
(rastlina) ▸ gólyaorrSadike krvomočnic sadimo zgodaj jeseni ali spomladi. ▸ A gólyaorrpalántákat kora ősszel vagy tavasszal ültetjük el.
Povezane iztočnice: korenikasta krvomočnica, balkanska krvomočnica, gozdna krvomočnica, srebrna krvomočnica

mačica samostalnik
1. ponavadi v množini (vejica s socvetjem) ▸ barkaZgodaj spomladi na sprehodu ob reki lahko naberete šopek mačic. ▸ Kora tavasszal a folyó mentén sétálva csokorba szedheti a barkát.

2. ponavadi v množini (socvetje) ▸ barkavirágzatV vsaki viseči mačici, moškemu socvetju, je lahko do dva milijona pelodnih zrnc! ▸ Minden csüngő barkavirágzaton, a hímvirágzaton akár kétmillió hímpor is lehet.
3. lahko izraža pozitiven odnos (mačka) ▸ kismacska, kölyökmacskaMnoge mlade mačice in mačke, ki živijo na prostem, dobijo ušesne pršice od matere ali od mačk v soseščini. ▸ Sok fiatal, szabadon élő kiscica fülében megtelepednek a rühatkák, amelyeket anyjuktól vagy a szomszédban élő macskáktól kapnak el.

4. izraža pozitiven odnos (mikavna ženska) ▸ cicababa
Dve mačici sta s sabo pripeljali celo spremljevalca, da sta potem ljubosumno s sokoljim pogledom opazovala vsak njun korak. Dekletci pa sta se jima vsake pol minute kislo nasmehnili, češ, saj sva čisto pridni. ▸ Két cicababa még kísérőt is hozott magával, hogy azok féltékenyen, sasszemmel figyeljék minden lépésüket. A hölgyecskék pedig minden fél percben fanyarul elmosolyodtak, jelezvén hogy hiszen ők jól viselkednek.

med prep.

1. tra, fra:
pot pelje med dva visoka hriba il sentiero porta fra due alti monti
pren. stisniti rep med noge andarsene con la coda fra le gambe

2. (za izražanje razdeljevanja) tra, fra:
razdeliti zemljo med kmete spartire la terra fra i contadini

3. (s tožilnikom, za izražanje pripadnosti) tra, fra:
šteti med najboljše essere tra i migliori
(z orodnikom) bolezen se pojavlja med otroki la malattia si manifesta tra i bambini
razdalja med dvema točkama la distanza tra due punti
(za izražanje stanja) med nebom in zemljo fra cielo e terra
(za izražanje medsebojnega odnosa) tra, fra
stiki med državami contatti fra stati

4. (za izražanje časa) tra, fra; durante; nel corso di:
priti med peto in šesto uro venire fra le cinque e le sei
med tednom zgodaj vstajam durante la settimana mi alzo presto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
premalo greš med ljudi vai troppo poco fra la gente
med drugim je povedal tra l'altro raccontò
pog. ničesar ni bilo med nama tra (di) noi non c'è stato niente, non c'è stata nessuna relazione
med nama (rečeno) detto fra noi
igre med dvema ognjema palla esclusa
pren. biti med dvema ognjema essere, trovarsi fra due fuochi
stati med vrati stare sulla soglia
pren. biti med kladivom in nakovalom trovarsi tra l'incudine e il martello
med nama inter nos
med štirimi očmi (zaupno) in camera charitatis
obdobje med vojnama periodo interbellico
anat. med vretenčnimi trni (ležeč) interspinale