Franja

Zadetki iskanja

  • zgled [è] moški spol (-a …) das Vorbild; (vodilo) das Leitbild; (primer) das Beispiel
    dajati dober zgled mit gutem Beispiel vorangehen
    vzeti si/imeti za zgled koga/kaj sich (jemanden/etwas) zum Vorbild nehmen, (jemandem) nachstreben
  • zgléd (vzor) modèle moški spol ; (primer) exemple moški spol

    po zgledu à l'exemple de, à l'instar de
    biti za zgled servir de modèle
    biti za svarilen zgled servir d'exemple
    dajati dober zgled donner le bon exemple (ali l'exemple), prêcher d'exemple (ali par l'exemple)
    jemati, vzeti (si) koga za zgled prendre modèle (ali exemple) sur quelqu'un, prendre quelqu'un pour modèle, se régler sur l'exemple de quelqu'un, se modeler sur quelqu'un
    zgled čednostni modèle (ali parangon moški spol) de vertu
  • zglèd example

    dober (slab) good (poor) example
    svetel zglèd shining example
    svarilen zglèd warning example
    zastrašujoč zglèd deterrent example
    po zglèdu mojega učitelja following my teacher's example
    to naj ti bo v (svarilen) zglèd! let this be a lesson to you!
    dajati koga za zglèd to quote (ali to cite) someone as an example
    dajati komu za zglèd to hold up as an example for (ali to) someone
    dati dober zglèd to give (ali to set) a good example (komu to someone)
    kaznovati koga (drugim) za zglèd to make an example of someone
    vzemi si brata za zglèd follow your brother's example!
    vzeti si zglèd po... to follow the example of..., to take... as one's model
  • zglèd (zgléda) m esempio:
    slediti čigavemu zgledu seguire l'esempio di qcn.
    dati lep, slab zgled dare un buon, un cattivo esempio
    postavljati koga, kaj za zgled porre qcn., qcs. a esempio
    podkrepiti kaj z zgledi provare, confermare qcs. con esempi
    nazoren, poučen, značilen zgled esempio chiaro, istruttivo, caratteristico
    PREGOVORI:
    besede mičejo, zgledi vlečejo le parole muovono, gli esempi trascinano
  • zglèd -eda m
    1. primjer (-mer): -i človečnosti in junaštva
    primjeri čojstva i junaštva; zgled za druge; biti za zgled, v zgled komu
    2. uzor: zgled mladini
    3. ugled: po -u na naše prednike
    po ugledu na naše pretke
  • zglèd (vzor) modelo m ; (primer) ejemplo m

    po zgledu según el ejemplo de, siguiendo el ejemplo de; imitando
    biti (rabiti) za zgled servir de modelo
    da(ja)ti dober (slab) zgled dar buen (mal) ejemplo
    staviti za zgled poner de ejemplo
    vzeti (si) za zgled tomar por modelo; tomar como ejemplo
  • zglèd zgléda m., при́клад ч., зразо́к -зка́ ч.
  • zglèd -éda m exemplu, model
  • berljiv pridevnik
    1. (o zahtevnosti in prijetnosti) ▸ olvasható, érthető, olvasmányos
    berljiv roman ▸ olvasmányos regény
    berljiva knjiga ▸ olvasmányos könyv
    tekoče berljiv ▸ könnyen olvasható, gördülékenyen olvasható
    Njegova pripoved je tekoče berljiva in zgled dobro ter poljudno napisanega potopisa. ▸ Az elbeszélése gördülékenyen olvasható, és a jól megírt, kicsiszolt útirajzok példája.
    težko berljiv ▸ nehezen olvasható
    Če je izvirnik namenoma težko berljiv, naj bi imel podobno bralno izkušnjo tudi bralec prevoda. ▸ Ha az eredeti mű szándékosan nehezen olvasható, a műfordítás olvasójának is hasonló olvasási élményben kell részesülnie.
    lahko berljiv ▸ könnyen olvasható
    Prošnja za delovno mesto mora biti preprosta, lahko berljiva in pregledna. ▸ Az álláspályázatnak egyszerűnek, könnyen érthetőnek és világosnak kell lennie.
    berljiv jezik ▸ olvasmányos nyelvezet
    Članke odlikuje sočen in zelo berljiv jezik. ▸ A cikkeket szaftos és élvezetes nyelvezet jellemzi.

    2. (o vizualnosti, čitljivosti) ▸ olvasható
    berljiva pisava ▸ olvasható írás
    lepo berljiv ▸ szépen olvasható
    Vaša pisava je prav prijetna, čitljiva in lepo berljiva. ▸ A kézírása ékes, szép külalakú és könnyen olvasható.
    dobro berljiv zaslon ▸ jól olvasható képernyő
    Pri ločljivosti 1024 × 768 je slika še kar znosna, čeprav so črke že težko berljive. ▸ 1024×768-as felbontásnál a kép még elég tűrhető, de a betűk már nehezen olvashatók.

    3. računalništvo (o načinu branja podatkov) ▸ olvasható
    elektronsko berljiv potni list ▸ elektronikusan olvasható útlevél
    Povezane iztočnice: strojno berljiv, računalniško berljiv
  • dajáti (dájem)

    A) imperf. ➞ dati

    1. dare:
    dajati jesti, piti dar da mangiare, da bere
    dajati živini dar da mangiare alle bestie, al bestiame
    dajati v najem dare in affitto, affittare
    pog. dajati nazaj restituire

    2. (podarjati, poklanjati) dare (in regalo, in dono); regalare, donare:
    dajati v spomin dare in ricordo

    3. (ustvarjati kako lastnost) dare, conferire, rendere:
    obleka ji daje gosposkost il vestito le conferisce un'aria di signorilità
    delo daje zadovoljstvo il lavoro da soddisfazione, rende soddisfatti

    4. (s širokim pomenskim obsegom)
    a) s prislovnim določilom:
    dajati (otroke) v šolo mandare (i bambini) a scuola
    dajati na trg lanciare sul mercato
    b) z namenilnikom, nedoločnikom: fare:
    obleko dajati delat far fare il vestito
    to mi daje misliti ciò mi fa pensare

    5. (plačevati) dare, offrire:
    dajati za pijačo offrire da bere, pagare una bicchierata
    (ponujati kot plačilo) koliko ti je kupec dajal za avto? quanto ti davano, offrivano per la macchina?

    6.
    dajati mleko (krava) dare il latte
    dajati volno (ovca) dare la lana
    pren. kaj se danes daje v gledališču? cosa danno oggi a teatro?
    pren. dajati ure iz matematike dare lezioni di matematica
    dajati povod, upanje, videz, vtis, zgled dare il pretesto, la speranza, l'impressione, l'esempio (il buon esempio)
    dajati potuho tener mano a qcn.
    dajati pravico, priložnost dare il diritto, dare l'occasione, lo spunto

    7. (izraža dejanje, ki ga določa samostalnik):
    dajati nauke dare, impartire insegnamenti
    dajati pomoč dare, porgere aiuto
    dajati ukaze dare ordini

    8. (delati, da se kaj mora zgoditi; z nikalnico)
    tega mi duša, srce, vest ne daje non mi ci basta l'anima, la coscienza

    9.
    dajati nase tenere alla propria persona

    10. pog. (boleti):
    daje ga želodec gli duole lo stomaco
    daje ga mrzlica, naduha, revmatizem ha la febbre, l'asma, il reumatismo
    v križ me daje mi duole la schiena
    dajati duška dare sfogo
    dajati prednost čemu preferire qcs.
    dajati (kaj komu)
    iz rok cedere la direzione, il comando, la proprietà a qcn.
    pren. dajati vse od sebe farsi in quattro, impegnarsi al massimo
    dajati v nič denigrare, sottovalutare, disprezzare
    dajati z obema rokama dare, elargire a piene mani
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    dajati roke v žep cacciare le mani in tasca
    rel. dajati poslednje olje, zakramente dare, somministrare l'estrema unzione, i sacramenti
    dajati (predpisati)
    zdravilo dare una medicina
    dajati ime imporre un nome
    dajati majhno mesečno podporo passare un piccolo sussidio mensile
    dajati na glasovanje passare ai voti
    dati duška sfogare
    dajati na stran accantonare
    dajati prednost anteporre, preferire
    dati ritem ritmare
    tekst. dajati (tkanini) videz lanu linizzare
    dajati v cev, v gajbe, v kartonsko embalažo intubare, ingabbiare, incartonare
    dajati v najem noleggiare
    dajati v zakup appaltare

    B) dajáti se (dájem se) imperf. refl.

    1. dajati se s kom, s čim lottare, combattere con

    2. (prepirati se) litigare

    3.
    dajati se komu v zobe far parlare di se, diventare lo zimbello della gente
  • dáti dajáti to give; (podariti) to present with, to give away; (podati) to hand on, to present, to turn over; (dodeliti) to allot, to assign, to apportion; (vročiti) to hand (over), to deliver; (karte) to deal

    dáti, dajáti nazaj to give back, to restore; (podeliti) to grant, to accord, to award, ZDA to donate (to); gledališče to stage, to perform; (ponuditi) to offer; (dobaviti) to deliver, to furnish, to supply; (donašati) to yield, (sadove) to bear, to produce; (naslov) to bestow on, to confer something upon someone
    dáti, dajáti naprej to pass on
    ne (hoteti) dáti, dajáti to refuse, to withhold
    dana veličina a given magnitude
    če sta A in B dana, sledi, daje C... given A and B, C follows...
    v danem primeru (če je tako) in that case; should the need arise; if need be; if so
    dáti, dajáti duška (svoji jezi) to give vent (to one's anger)
    dáti, dajáti prav komu to agree with someone, to concede the point
    dáti, dajáti vsakemu svoje to give everyone his due
    daj mu, kar je njegovega! give him his due!
    ti bom že dal! I'll give it you!
    daj to na mizo! put it on the table!
    daj bog! God grant!
    ne daj bog! God forbid!
    kaj dajejo nocoj v gledališču? what's on at the theatre this evening?
    to (gledališko) igro so dajali tri mesece the play ran for three months
    dal sem mu roko I shook hands with him
    moram da(ja)ti dober zgled I must set a good example
    po čem dajete (koliko stane)...? what is your price for, what do you charge for...?
    nič se ne da napraviti there is nothing to be done
    dáti, dajáti na znanje komu to let someone know
    dáti, dajáti na svetlo to publish, to edit
    dáti, dajáti mnogo na to make much of, to think the world of
    mnogo da na svojo zunanjost he pays great attention to his personal appearance
    malo, nič ne dáti, dajáti na kaj to regard as worthless, not to give a brass farthing for
    on ne da nič na moj nasvet he sets no value upon my advice
    dal se je oslepariti, ogoljufati he let (ali allowed ali suffered) himself to be cheated
    dam si striči lase I have (ali I get) my hair cut
    kje si dajete delat obleke? where do you have your clothes made?
    dáti, dajáti svojo besedo to pledge one's word
    to mi daje misliti! that makes me wonder!
    na to ne dam pečenega groša (nič) I don't give a hoot about that
    dal sem si mnogo truda I took great pains
    dáti, dajáti od sebe (ton) to utter
    ne da se mi... I don't feel like, I am unwilling (ali loath ali disinclined) to...
    ne da se mi brati I don't feel like reading, I am loath (ali unwilling) to read
    (to) se ne da zanikati there's no denying (it)
    dáti, dajáti se spoznati, prepoznati to make oneself known
    dajati je lepše kot jemati it is better to give than to receive
    dáti, dajáti življenje za to sacrifice one's life for
    dvakrat da, kdor hitro da he gives twice who gives in a trice; arhaično while the grass grows the steed starves
  • dáti (dám)

    A) perf. ➞ dajati

    1. dare:
    dati komu jesti, piti dar da mangiare, da bere a qcn.
    dati komu besedo dare a qcn. la parola
    dati na izbiro dare da scegliere, mettere a disposizione
    dati vbogajme dare, fare l'elemosina
    dati na vpogled dare in visione

    2. (ustvariti čemu kako lastnost) dare:
    dati (besedi) nov pomen dare (alla parola) un nuovo significato
    dati čemu neko obliko dare a qcs. una forma

    3. (napraviti, da pride kaj kam z določenim namenom):
    dati predlog na glasovanje mettere la proposta ai voti
    dati čevlje v popravilo dare da aggiustare, far aggiustare le scarpe
    dati osnutek zakona v razpravo mettere in discussione la bozza di legge
    dati otroka v šolo mandare il bambino a scuola
    dati na trg lanciare sul mercato
    dati delat obleko far fare il vestito
    dati se operirati, ostriči farsi operare, tagliarsi i capelli

    4. pog. (plačati) dare, pagare:
    dati na račun pagare in conto

    5. (ustvariti kaj kot rezultat sposobnosti, dejanja)
    polje je dalo obilen pridelek il campo ha dato un ricco raccolto
    dati dober, slab zgled dare il buon, il cattivo esempio
    dati povod dare lo spunto; dar motivo, dare il pretesto

    6. (z oslabljenim pomenom z glagolskim samostalnikom):
    dati brco, klofuto dare un calcio, uno schiaffo
    dati kazen punire
    dati pomoč dare aiuto, aiutare
    dati prisego prestare giuramento, giurare
    dati izjavo dichiarare
    dati obljubo promettere
    dati na posodo dare in prestito, prestare
    dati častno besedo dare la parola d'onore

    7. (napraviti, da pride kaj na pravo mesto) dare, mettere:
    dati proč mettere via, da parte
    dati v zapisnik mettere a verbale
    dati v oklepaj mettere tra parentesi
    pren. prosim, dajte mi gospo XY (k telefonu) mi chiama, mi passa, per cortesia, la signora XY?

    8. pren. dati na:
    dati nase avere un'alta opinione di se
    veliko, malo dati na kaj attribuire grande, poca, nessuna importanza a qcs.

    9. (z nedoločnikom, ukazati, naročiti)
    dati poklicati chiamare, far venire
    dati prinesti far portare

    10. (v medmetni rabi, v zvezi z 'Bog'):
    če Bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole ci rivediamo presto
    Bog ne daj, da bi storil kaj takega Dio ce ne guardi che tu faccia cose del genere
    Bog daj srečo! buon pro' (ti, vi) faccia!
    Bog daj zdravje! salute!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    beseda da besedo una parola tira l'altra
    nikomur ne dati blizu essere inavvicinabile, scontroso
    pren. dati duška jezi, veselju sfogare la propria rabbia, gioia
    dati roko v ogenj za koga mettere la mano sul fuoco per qcn.
    dati otroku življenje mettere alla luce, partorire un bambino
    pog. pren. dati jih komu po grbi suonarle a qcn. di santa ragione
    pog. dati se ljudem v zobe far parlare di se, essere lo zimbello della gente
    pog. dati komu eno okrog ušes dare uno schiaffo a qcn.
    dati si opraviti (okoli) darsi da fare (attorno a)
    dati komu popra, vetra fargliela pagare a qcn. pigliare a schiaffi qcn.
    pren. ti bom že dal me la pagherai!
    pren. dati dušo za koga, kaj essere pronto a dare l'anima per qcn., qcs.
    dati komu košarico rifiutare l'invito a ballare; respingere una proposta matrimoniale
    pog. dati komu mir lasciare qcn. in pace, non disturbare, non scocciare qcn.
    dati proste roke dare mano libera
    pog. dati čez vomitare
    pog. dati posestvo komu čez cedere, trascrivere il podere a
    ne dati komu do besede non permettere a qcn. di parlare, di dire la sua
    ne dati besede, glasu od sebe non aprir bocca; non farsi vivo
    pog. dati nov sod na pipo spillare la botte nuova
    pog. dati kaj na stran mettere qcs. da parte, fare qualche risparmio
    dati na znanje riferire, rendere noto
    pog. dati ga na zob trincare
    pren. dati koga pod ključ mettere qcn. in gattabuia
    pog. pren. dati jih komu pod nos dare a intendere a qcn., cantarle a qcn.
    pren. dati koga v koš mettere qcn. nel sacco; avere la meglio su qcn.
    pren. ne vem, kam bi se dal od dolgega časa non so cosa fare dalla noia
    dati komu prav dare ragione a qcn.
    pog. veliko dati skozi soffrire, sopportare molto
    rel. dati odvezo dare l'assoluzione
    šah. dati šah mat dare scacco matto
    teči, kar noge dajo correre a gambe levate
    PREGOVORI:
    obljubiti in dati je preveč chi molto promette poco mantiene
    čič ne da nič, stalo pa malo chi sta con le mani in mano, ha poco oggi e niente domani
    dvakrat da, kdor hitro da non sa donare chi tarda a dare

    B) dàti se (dàm se) perf. refl. (z nedoločnikom izraža osebkovo dovolitev, da se z njim kaj zgodi) farsi, lasciarsi:
    dati se pregovoriti lasciarsi convincere
    ne dajte se motiti non si scomodino!
    pog. dati se kaj videti farsi vedere, farsi vivo
    impers. pren. ne dati se non aver voglia
    se mi ne da non ho voglia
    ne daj se! forza! coraggio!
    impers. ne dati se povedati non potersi dire, descrivere
  • dóber (dôbra -o)

    A) adj.

    1. (ki ima dobre lastnosti) buono:
    dober človek un uomo buono
    dobro dejanje buona azione
    dober zgled buon esempio
    dober kot duša, kot kruh buono come il pane
    pog. biti dober s kom essere buono, indulgente con, verso qcn.
    biti iz dobre družine essere di buona famiglia
    živeti v dobrih odnosih vivere in buoni rapporti
    želeti si (kake) dobre besede avere bisogno di una buona parola, di comprensione
    bodite tako dobri in nas obvestite abbiate la bontà di avvertirci

    2. (s širokim pomenskim obsegom) buono:
    dobri čevlji scarpe buone
    dober zrak aria buona
    dober radijski sprejemnik una buona radio
    dobra hrana cibo buono, saporito, abbondante
    dobro vino vino buono
    knjiga je napisana v dobrem jeziku il libro è scritto in buona lingua
    dober tek! buon appetito!
    dober državljan buon cittadino
    dober oče buon padre
    dober delavec un buon operaio, un bravo operaio
    dober prevodnik toplote un buon conduttore del calore

    3. (ki dosega precejšnjo stopnjo) buono:
    dobra kakovost buona qualità
    po eni uri dobre hoje dopo un'ora di veloce cammino
    dobra plača buona paga

    4. (ki prinaša veselje, ki prinaša gmotne koristi) buono:
    dobra novica buona notizia
    doživeti dobro kritiko avere una buona critica
    ohraniti koga v dobrem spominu serbare di qcn. un buon ricordo
    dober dan! dobro jutro! buon giorno!
    dober večer! buona sera!
    napraviti dobro kupčijo fare un buon affare

    5. (ki glede na kak kriterij ustreza) buono, adatto:
    fant bo dober za kuharja il ragazzo è adatto al mestiere di cuoco
    nizki čevlji niso dobri za v hribe le scarpe basse non sono buone per andare in montagna

    6. (veljaven, uporaben) buono; valido; utilizzabile:
    kolo je še dobro la bicicletta è ancora buona

    7. (ki ugodno vpliva, koristi) buono:
    mleko je dobro za otroke il latte è buono per i bambini

    8. (ki nekoliko presega točno mero) buono; bello:
    do mesta je dobro uro fino in città ci vuole un'ora buona di cammino
    opraviti dober kos poti fare un bel pezzo di strada

    9. pog.
    a) (za izražanje stanja, ki je navadno pozitivno) ○:
    še ta izpit, pa sem dober ancora quest'esame e sono a posto
    pren. če te zalotijo, si dober za dve leti se ti pescano, ti schiaffano dentro per due anni
    b) (za izražanje občudovanja, nevolje, graje) buono, bravo; bello:
    dober je, da je zdržal toliko časa è stato bravo a resistere tanto tempo
    dober je, da si upa però ha un bel coraggio, una bella faccia tosta
    ti si pa dober, lahko bi mi prej povedal bravo, ma non potevi dirmelo prima?
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    imeti dober dan essere nella giornata giusta
    biti na dobrem glasu godere buona fama
    pren. priti ob dober glas perdere la (propria buona) reputazione
    pren. imeti dober jezik avere la parlantina sciolta
    pren. imeti dober nos avere buon naso, fiuto
    pren. biti si dobri essere in buoni rapporti
    reči za koga dobro besedo raccomandare qcn., spezzare una lancia in favore di qcn.
    pren. imeti dobro glavo studiare con facilità, avere della testa
    pog. biti dobrih rok essere largo di mano
    pren. biti v dobrih rokah essere in buone mani
    kaj storiti v dobri veri agire in buona fede
    biti dobre volje essere di buon umore
    pokazati dobro voljo za mostrarsi ben disposto verso
    biti dobrega srca avere buon cuore essere un'anima buona
    bot. dobra misel origano (Origanum vulgare)
    jur. misija dobre volje missione di buona volontà
    rel. dobro delo buona azione
    PREGOVORI:
    konec dober, vse dobro tutt'è bene quel che finisce bene

    B) dôbri (-a -o) m, f, n

    1.
    dobri i buoni

    2. dobra:
    ta je dobra! quest'è bella!

    3. dobro bene:
    dobro in zlo il bene e il male
    delati za dobro naroda agire per il bene del popolo
    storiti kaj dobrega fare del bene
    storiti kaj v dobro koga fare qcs. per, a favore di qcn.
    to ne pomeni nič dobrega ciò non significa niente di buono, è un cattivo segno
    (v nagovoru) kaj bo dobrega? che c'è di bello?
    pog. vzeti, jemati vse za dobro essere un'anima candida, un ingenuo
    imeti v dobrem avere un credito di
    komu kaj v dobro šteti segnare qcs. all'attivo di qcn.
    ekon. dobro attivo
    knjižiti v dobro segnare all'attivo
  • ideal moški spol (-a …) das Ideal (tudi matematika); predstava: die Idealvorstellung; (zgled) das Vorbild; (utelešenje) das Ideal (žene einer Frau, lepote an Schönheit), das Idealbild (matere einer Mutter); -ideal (lepotni Schönheitsideal, življenjski Lebensideal)
  • jemati1 (jêmljem) vzeti

    1. nehmen, -nehmen (dol hinunternehmen/herunternehmen, gor hinaufnehmen/heraufnehmen, iz hinausnehmen/herausnehmen, einer Sache entnehmen, iz rok abnehmen, narazen [auseinandernehmen] auseinander nehmen, nazaj zurücknehmen, s seboj mitnehmen, proč wegnehmen)

    2. zdravila: einnehmen; prstne odtise: abnehmen, za preiskavo: nehmen, entnehmen
    jemati kri Blutproben entnehmen
    jemati vzorce Proben nehmen/entnehmen, Muster nehmen/entnehmen

    3.
    jemati podkupnino Schmiergelder einstecken, sich bestechen lassen

    4. figurativno rauben (mir die Ruhe, spanec den Schlaf)
    jemati čas Zeit rauben, veliko časa: zeitraubend sein
    jemati čast in dobro ime pravo die Ehre abschneiden
    jemati moči bolezen: an den Kräften zehren

    5.
    figurativno jemati v misel in Betracht ziehen
    jemati v poštev berücksichtigen, in Rücksicht nehmen
    jemati resno ernst/wichtig nehmen
    ne jemati resno česa: nicht ernst nehmen, [leichtnehmen] leicht nehmen, auf die leichte Achsel/Schulter nehmen
    koga: nicht ernst nehmen, nicht für voll nehmen
    jemati si k srcu sich (etwas) zum Herzen nehmen
    jemati kot (sprejemati) nehmen als
    jemati si za zgled koga: (jemandem) nachstreben/nacheifern

    6.
    jemati nedovoljena poživila dopen
    jemati mamila fixen
    jemati kokain koksen

    7. za moža/ženo: (im Begriff sein zu) heiraten
    |
    dajati je bolje kot jemati geben ist seliger denn/als nehmen
    | ➞ → vzeti1
  • naprednost samostalnik
    1. (razvitost) približek prevedkafejlettség, korszerűség
    tehnološka naprednost ▸ technológiai fejlettség
    tehnična naprednost ▸ műszaki fejlettség
    Japonska je bila zanj zgled dobre tehnološke in ekonomske naprednosti. ▸ Japán mindig is a technológiai és gazdasági fejlettség jó példája volt a számára.

    2. (napredna miselnost) ▸ haladószelleműség
    Takšno ime je dobila iz propagandnih razlogov, ker se pojma levice drži znak naprednosti. ▸ Propagandaokokból kapott ilyen nevet, ugyanis a haladószelleműséget a baloldal fogalmával társítják.
  • polimorfizem samostalnik
    1. biologija (o genih) ▸ polimorfizmus
    polimorfizem gena ▸ gén polimorfizmusa
    polimorfizem nukleotidov ▸ nukleotid polimorfizmus
    genetski polimorfizem ▸ genetikai polimorfizmus
    genski polimorfizmi ▸ génpolimorfizmus
    Primerjali smo polimorfizme 15.000 bolnikov s 26.000 zdravimi genomi. ▸ 15 000 beteg és 26 000 egészséges genom polimorfizmusait hasonlítottuk össze.

    2. biologija (o živih bitjih) ▸ polimorfizmus
    Portugalska ladjica je zanimiv, skrajen zgled polimorfizma. ▸ A portugál gálya a polimorfizmus szép és szélsőséges példája.

    3. kemija (lastnost snovi) ▸ polimorfizmus
    Najimenitnejši pojav polimorfizma srečamo pri elementarnem ogljiku (C): na eni strani diamant in na drugi grafit. ▸ A legnagyszerűbb polimorfizmus az elemi szénnél (C) található: az egyik oldalon a gyémánt, a másikon a grafit.

    4. računalništvo (del programskega jezika) ▸ polimorfizmus
    Polimorfizem je ravno tako zelo dobrodošla "bližnjica" pri pisanju skriptne kode. ▸ A polimorfizmus egy nagyon üdvözlendő „egérút” a szkriptkód írása során.
  • posnémanje, posnétje (smetane) écrémage moški spol ; (pene) écumage moški spol ; figurativno imitation ženski spol , copie ženski spol , singerie ženski spol ; (goljufivo) contefaçon ženski spol , contre-épreuve ženski spol , pastiche moški spol

    posnemanja vreden zgled exemple moški spol à suivre (ali digne d'être imité)
    suženjsko posnemanje copiage moški spol
  • posnémati (-am) | posnéti (-snámem)

    A) imperf., perf.

    1. asportare, rimuovere; togliere:
    posneti maščobo togliere il grasso
    posneti mleko scremare il latte, sburrare
    posnemati pene schiumare

    2. imitare, copiare, rifare, riprodurre, ricalcare; seguire (tudi ekst.); fare il verso (di); scimmiottare;
    posnemati govor, gibe imitare, riprodurre la parlata, i gesti
    posnemati dober zgled seguire il buon esempio
    posneti kroj riprodurre il taglio dal cartamodello
    posnemati (oponašati)
    koga scimmiottare qcn.
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    posnemati Francoze v oblačenju, v pisanju franceseggiare nel vestire, nello scrivere
    posnemati Grke, grške vzore grecizzare, ellenizzare
    posnemati klasike classicheggiare
    posnemati Petrarko petrarcheggiare
    posnemati petelina fare il verso del gallo

    3. (delati, nuditi tako podobo, da zbuja vtis pravega) imitare:
    slikar posnema marmor il pittore imita il marmo

    4. posnéti (spoznati) dedurre, riprendere:
    iz njegovih odgovorov je posnel, da ga je užalil dalle sue risposte dedusse di averlo offeso

    5. posnéti fot. fotografare; film. girare, riprendere, filmare; (na mikrofilm) microfilmare

    6. posnéti rad. registrare, incidere

    7. friz.
    posneti lase sfoltire i capelli

    B) posnéti si (-snámem si) perf. refl.
    posneti si kožo escoriare la pelle, spellarsi
    posneti si kožo na kolenih spellarsi le ginocchia, escoriare le ginocchia
  • prepričeválen convaincant, probant, concluant, persuasif

    prepričevalen argument, govornik argument moški spol, orateur moški spol persuasif
    prepričevalen zgled exemple moški spol probant