Franja

zaznav|a ženski spol (-e …) die Wahrnehmung, das Wahrnehmen, die Empfindung (čutna Sinneswahrnehmung, Sinnesempfindung, slušna Gehörswahrnehmung, Gehörsempfindung, vidna Gesichtswahrnehmung)
zmotna/varava zaznava die Trugwahrnehmung, Sinnestäuschung
medicina blodna zaznava Wahnvorstellung

zaznáva (-e) f percezione, sensazione; presentimento, intuizione:
čutne, slušne, vidne zaznave percezioni sensitive, uditive, visive

zaznáva ž saznanje, zaznanje

zaznáva -e ž., сприйняття́ -я́ с.

zaznáva -e ž percepţie

vidna zaznava ženski spol die Gesichtswahrnehmung

blodn|i [ó] (-a, -o) Wahn- (domislek der Wahneinfall, ideja Wahnidee)
blodna luč das Irrlicht
blodna zaznava die Wahnvorstellung
filozofija blodni kolobar der [Zirkelschluß] Zirkelschluss, der Zirkel

čuten pridevnik
1. (povezan s čuti) ▸ érzéki, érzékelő, érző
2. (telesen, kot nasprotje umskemu) ▸ érzéki
3. (ki vzburja čute) ▸ érzéki

čúten sensible, sensuel, charnel, voluptueux, lascif; perceptible

čutni svet monde moški spol des apparences, univers moški spol sensible, monde physique (ali sensible)
čutna zaznava perception des sens (ali sensorielle)

čúten (-tna -o) adj.

1. dei sensi; sensibile; sensorio, sensoriale:
čutni organ organo dei sensi
čutna zaznava percezione sensibile
čutna narava natura sensibile
anat. čutni živec nervo sensibile
filoz. čutni svet mondo sensibile
psih. čutna prevara illusione dei sensi

2. sensuale, carnale:
duhovna in čutna ljubezen amore platonico e amore carnale
čutno poželenje appetito carnale
čutne ustnice labbra sensuali

čutilen pridevnik
anatomija (o sprejemanju dražljajev) ▸ érzék, érzőŽivčna vlakna so lahko čutilna ali gibalna. ▸ Az idegrostok lehetnek érzékszervi vagy motorikus rostok.
Naše oko zaznava svetlobo z različnimi čutilnimi celicami. ▸ A szemünk különböző érzékelősejtekkel érzékeli a fényt.

čutn|i (-a, -o) Empfindungs-, Sinnes- (dražljaj der Sinnesreiz, epitel das Sinnesepithel, podatki Sinnesdaten množina, vtis der Sinneseindruck, živalstvo, zoologija dlačica das Sinneshaar, živalstvo, zoologija krtačica die Fühlborste, ostrina die Sinnesschärfe, zaznava die Sinneswahrnehmung/Sinnesempfindung, izkustvo die Sinneserfahrung, področje das Sinnesgebiet, spoznanje die Sinneserkenntnis)
čutni živec der Sinnesnerv/ Empfindungsnerv
čutni svet die Sinnenwelt
čutni užitki sinnliche Freuden množina, die Sinnenfreude
čutno poželenje sinnliches Verlangen
čutna sla die sinnliche Begierde

ožina samostalnik
1. (pas kopnega ali morja) ▸ szoros Ožino prepluje vsak dan na stotine tovornih ladij, med njimi pa se smukajo še majhne ribiške ladje. ▸ A szoroson naponta több száz teherhajó halad át, köztük pedig kis halászhajók is cikáznak.
Povezane iztočnice: Magellanova ožina, Gibraltarska ožina, Bosporska ožina

2. (zožen predel) ▸ szűk járat, szűk hely, szűkületVhodno ožino so nekoliko razširili in zaprli z rešetko. ▸ A szűk bejáratot kissé kiszélesítették és ráccsal zárták le.
Ob robu je manjši ozek rov, ki pa se po 10 metrih zoži v trenutno neprehodno ožino. ▸ A szélén egy kisebb szűk járat található, amely azonban 10 méter után egy jelenleg átjárhatatlan részbe szűkül be.
Voznik poganja svojo rikšo skozi neverjetne ožine med avtomobili in ostalimi vozili na kolesih. ▸ A sofőr hihetetlenül szűk helyeken tolja át a riksát az autók és más kerekes járművek között.
Zabojnikov v to vas zaradi ožin na cesti niso mogli pripeljati. ▸ Az útszűkületek miatt a konténereket nem tudtuk elhozni ebbe a faluba.

3. (lastnost ozkega) ▸ szűkösség
Ožina ali širina rezila je odvisna od tega, ali z motiko okopavamo, ogrebamo ali kopljemo. ▸ A kapaél szélessége attól függ, hogy a kapával gyomot írtunk-e, vagy talajt lazítunk, illetve forgatunk.
Pri postavljanju pohištva sem poleg ožine prostora prav tako morala upoštevati, da vanj vodi dvoje stopnic. ▸ A bútorok elhelyezése során figyelembe kellett venni, mennyire szűk a hely, és hogy két lépcső vezet a helyiségbe.
Dušila me je ožina cest in meje vsepovsod. ▸ Fojtogattak a szűk utak és a mindenütt jelenlévő határok.

4. (o ozkoglednosti ali omejenosti) ▸ beszűkültség, szűkösség
Kar človek čuti, zaznava, vidi in sliši je odvisno od njegove percepcije, njene širine ali ožine. ▸ Amit az ember érez, érzékel, lát és hall, az a saját percepciójától, látókörének szélességétől vagy beszűkültségétől függ.
Omejenost interesov in ožino miselnega dosega je še najlaže prikrivati z velikimi besedami. ▸ Az érdekek korlátozottságát és a gondolati skála szűkösségét a legkönnyebb nagy szavakkal leplezni.

5. jezikoslovje (o izgovoru samoglasnikov) približek prevedka ▸ zárt képzés
Tako se npr. raba širokega e in o v slovenščini širi, stari pravopis pa je poln besed, ki imajo na teh mestih zapisano izreko z ožino. ▸ Például a szlovén nyelvben a nyílt képzésű e és o használata terjedőben van, és a régi helyesírás tele van olyan szavakkal, amelyek e helyeken a zárt képzésű magánhangzót rögzítenek.

slušn|i (-a, -o) Gehör(s)- (preizkus die Gehörprüfung, vtis der Gehörseindruck, koščica das Gehörknöchelchen, motnja der Gehörfehler, okvara der Gehörschaden, predstava die Gehörsvorstellung, zaznava die Gehörswahrnehmung, die Gehörsempfindung), Hör- (zmožnost das Hörvermögen, celica die Hörzelle, očala die Hörbrille, okvara der Hörschaden, koščice Hörknöchelchen množina, območje der Hörbereich, središče das Hörzentrum)

varav (-a, -o) trügerisch; Trug- (zaznava die Trugwahrnehmung); filozofija Fang- (sklep der [Fangschluß] Fangschluss, vprašanje die Fangfrage)

zaznanj|e srednji spol (-a …) die Wahrnehmung (od zgodovine ponujenega des historischen Angebots)
| ➞ → zaznava

zaznáti (-znám) | zaznávati (-am) perf., imperf.

1. percepire, sentire, avvertire:
zaznati svetlobo, vonj, zvok percepire la luce, l'odore, il suono
na sebi je zaznala radovedne poglede avvertiva di essere oggetto di sguardi incuriositi

2. registrare:
naprava zaznava sevanje l'apparecchio registra la presenza di radiazioni

zmot|en [ó] (-na, -no) falsch, irrig; (zgrešen) abwegig; Fehl- (sklep der [Fehlschluß] Fehlschluss, sodba das Fehlurteil), Irr- (nauk die Irrlehre, pot der Irrweg, vera der Irrglaube), Trug- (sklep der [Trugschluß] Trugschluss, zaznava die Trugwahrnehmung)
zmotna identifikacija der Identitätsirrtum

zvok [ó] moški spol (-a …) fizika der Schall (ultra Ultraschall, v telesu Körperschall, Trittschall, v zraku Luftschall), der Ton (stereo Raumton, televizijski Fernsehton); (zven) der Klang, instrumenta: der Klang, der Ton (fanfare Fanfarenklang, Fanfarenton, flavte Flötenton, neprekinjen Dauerton, originalni Originalton)
… zvoka Schall-, Klang-, Ton-
(analiza die Klanganalyse, Schallanalyse, dušilec der Schalldämpfer, dušitev die Schalldämpfung, hitrost die Schallgeschwindigkeit, izpad der Tonausfall, kvaliteta die Tonqualität, lepota die Klangschönheit, merjenje Schallmessung, mešalec Tonmischer, naprava za snemanje das Schallaufnahmegerät, nosilec der Tonträger, oddajnik der Schallgeber, odjemnik der Tonabnehmer, ojačevalnik der Tonverstärker, predvajanje die Schallwiedergabe, pretvornik der Schallwandler, prevajanje die [Schalleitung] Schallleitung, prevodnik der [Schalleiter] Schallleiter, razširjanje die Schallübertragung, regulator barve die Klangblende, reprodukcija die Tonwiedergabe, snemanje die Schallaufnahme, širjenje die Schallausbreitung, višina die Tonlage, vpijanje Schallabsorption, zapisovalnik das Schallaufzeichnungsgerät, der Tonaufnehmer, das Tonaufnahmegerät, zapisovanje die Schallaufzeichnung, Tonaufzeichnung, die Tonaufnahme)
jakost zvoka die Schallstärke, Lautstärke
spreminjanje jakosti zvoka die Tonstärkeänderung
kamera za snemanje slike in zvoka die Bild-Ton-Kamera
obseg zvoka, ki jih lahko zaznava uho der Tonumfang
slišanje/zaznavanje zvoka das Hören
zmes zvokov das Klanggemisch
hiter kot zvok schallschnell
hitrejši kot zvok schneller als der Schall
ki duši zvok schalldämpfend
ki vpija zvok schallweich, schallabsorbierend
občutljiv za zvok schallempfindlich
prepusten za zvok schalldurchlässig
neprepusten za zvok schallundurchlässig
ki ima lep zvok klangschön