Franja

Zadetki iskanja

  • zavist ženski spol (-i …) der Neid (zelena blasser, giftiger), (nevoščljivost) die [Mißgunst] Missgunst; der Brotneid, Futterneid
    ki zbuja zavist neiderregend
    brez zavisti neidlos
    pokati od zavisti vor Neid platzen
  • zavist samostalnik
    (čustveno stanje) ▸ irigység
    destruktivna zavist ▸ destruktív irigység, bomlasztó irigység
    prikrita zavist ▸ rejtett irigység
    človeška zavist ▸ emberi irigység
    sosedska zavist ▸ szomszédok közötti irigység
    ženska zavist ▸ női irigység
    občutek zavisti ▸ irigység érzése
    zavist kolegov ▸ kollégák irigysége
    zavist okolice ▸ környezet irigysége
    zavist tekmecev ▸ versenytársak irigysége
    zavist sosedov ▸ szomszédok közötti irigység
    vzbujati zavist ▸ irigységet kelt
    Doslej v reprezentanci nikoli ni bilo sporov in nobene zavisti. ▸ Eddig soha nem volt semmilyen konfliktus vagy irigység a válogatottban.
    Ne dovolite, da vam nekdo iz zavisti skazi načrte. ▸ Ne hagyja, hogy valaki irigységből elrontsa a terveit.
  • zavíst envy; invidiousness; jealousy, jaundice

    iz zavísti out of envy
    zelen od zavísti green with envy
    sama zavíst ga je he is eaten up with envy
    iz zavísti govoré tako škandalozne stvari o meni they say such scandalous things about me out of envy
    pozelenela je od zavísti it turned her green with envy
    počiti od zavísti to burst with envy
    zbuditi, zbujati zavíst pri kom to rouse someone's envy, to excite the envy of someone, to he the envy of someone
    bolje je zbujati zavíst kot pa usmiljenje better be envied than pitied
  • zavíst envie ženski spol , jalousie ženski spol

    iz zavisti par envie
    gristi se, pokati od zavisti sécher (ali familiarno crever) d'envie
    pobledeti od zavisti être dévoré (ali rongé) d'envie
    umirati od zavisti mourir d'envie de
    zbuditi zavist pri kom susciter l'envie de quelqu'un
  • zavíst (-i) f invidia, gelosia, livore:
    grize, razganja, razjeda, tare, žre ga zavist è roso dall'invidia
    govoriti iz zavisti dire qcs. per invidia
    pokati, pozeleneti, razpočiti se od zavisti scoppiare, schiattare dall'invidia
    bled, zelen od zavisti pallido, verde per l'invidia
  • zavíst -i ž zavist: sama zavist ga je; bleda zavist ga razganja: biti zelen od -i; počil bo od -i
    rasprsnuće se od zavisti
  • zavíst envidia f

    iz zavosti por envidia
    poklicna zavist envidia profesional
    gristi se od zavisti consumirse (fam recomerse) de envidia
    pobledeti od zavisti palidecer de envidia
    umirati od zavisti morirse de envidia
    zbuditi zavist pri kom dar envidia a alg, excitar la envidia de alg
  • zavíst -i ž., за́здрість -рості ж.
  • zavíst -i ž invidie, gelozie, pizmă
  • fovšíja ž (srvnj. valsch < lat. falsus) nisko razg. zavist: iz njega govori fovšija; sama fovšija ga je
    veoma je zavidan
  • zavídanje s zaviđenje, zavist: -a vredni uspehi
    zavidljivi uspjesi (-pe-)
  • zavístnost ž zavidnost, zavidljivost, zavist
  • bléd (-a -o) adj.

    1. pallido; smorto, cereo; diafano, esangue:
    bleda lica guance pallide
    blede ustnice labbra ceree, livide
    mrtvaško, smrtno, voščeno bled pallido come un morto
    bled od jeze pallido di rabbia
    postati bled impallidire

    2. pren. pallido, scialbo, tenue; debole, evanescente:
    bleda luč luce debole
    bled spomin pallido ricordo

    3. puro, mero, semplice:
    bleda zavist mera invidia
  • čŕn (-a -o)

    A) adj.

    1. (ki je barve kot oglje, saje) nero:
    črni lasje capelli neri
    črn maček gatto nero
    črna obleka abito nero
    sivkasto, vranje, zamolklo črn nero grigio, nero corvino, nero cupo
    črn kot oglje, kot vrag nero come il carbone, come la pece

    2. (ki je temne barve) nero, scuro:
    črn dim fumo nero
    črne oči occhi neri
    črni kruh pane nero
    črna kava caffè (nero)
    črna moka farina scura
    črno pivo birra scura
    črno vino vino rosso
    svetlolasa ali črna bionda o bruna
    film. črnobeli film film in bianco e nero
    črn od sonca (zagorel) abbronzato
    bot. črni ribez ribes nero
    bot. črna murva gelso nero
    črna redkev rafano nero
    pren. garati kot črna živina lavorare come un negro
    plačal bo, da bo črn la pagherà cara
    nabiti koga, da bo ves črn picchiare qcn. di santa ragione

    3. (neprijeten; ki vsebuje zlobo; poudarja pomen samostalnika) nero:
    črne misli pensieri neri
    črna duša anima nera
    črna ovca pecora nera
    črna zavist, zloba invidia, cattiveria nera

    4. pren. (nepošten, nezakonit) nero:
    črna borza borsa nera, mercato nero
    črni fondi fondi neri

    5. pren. (klerikalen; desničarski; fašističen) nero:
    črna aristokracija aristocrazia nera
    črna srajca camicia nera
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    publ. črni kontinent il continente nero, l'Africa
    pren. prikazovati kaj v črnih barvah descrivere qcs. a tinte cupe
    črne bukve libro di magia nera
    rel. črna maša messa funebre
    črna maša (bogokletni obred) messa nera
    publ. črna kronika cronaca nera
    metal. črna metalurgija siderurgia
    polit. črna roka mano nera
    črna smrt peste
    rel. črna suknja sottana, veste talare
    hist. črna vojska milizia territoriale
    publ. črno zlato oro nero
    črni premog carbon fossile
    črni smodnik polvere nera, da sparo
    med. črne koze vaiolo
    igre črni Peter uomo nero
    astr. črna luknja buco nero
    metal. črna pločevina lamiera nera
    pog. kaj zapisati s črno kredo, v dimnik porci sopra una croce
    črna knjiga libro nero
    črna obleka abito scuro
    aer. črna skrinjica scatola nera
    min. črni jantar giaietto

    6. bot.
    črna gniloba marciume nero
    črna bil morella (Solanum nigra)
    črna jelša ontano nero, frangola (Rhamnus frangola)
    črna malina rovo (Rubus fruticosus); (sadež) mora
    črna meta marrubio (Marrubium vulgare)
    črna noga gamba nera; ofiobolosi
    črna ogrščica senape nera (Brassica nigra)
    črna pegavost antracnosi
    črna trobenta trombetta da morto, trombetta dei morti (Craterellus cornucopioides)
    črni gaber carpinella (Ostrya carpinifolia)
    črni koren scorzonera (Scorzonera humilis)
    črni oreh noce nero (Juglans nigra)
    črni pikec antracnosi
    črni teloh elleboro nero, rosa di Natale (Helleborus niger)
    črni topol pioppo nero (Populus nigra)
    črni trn susino di macchia, pruno prugnolo (Prunus spinosa)
    črni bezeg sambuco (Sambucus nigra)
    črni luk moli (Allium nigra)
    črni trn pruno, spino d'asino (Eryngium)

    7. zool.
    črna vdova vedova nera (Latrodectus mactans)
    črna žolna picchio nero (Pryocopus martius)
    črni medved baribal (Enarctos americanus)
    črni ostriž persico reale (Perca fluviatilis)
    črna brezpalčarka marimonda (Ateles belzebuth)
    črna čigra mignattino (Chlidonias nigra)
    črna liska folaga (Fulica atra)
    črni lemur mococo (Lemur)
    črni žužek calandra del grano (Calandra granaria)
    PREGOVORI:
    ponoči je vsaka krava črna di notte tutti i gatti sono neri (bigi)

    B) črni (-a -o) m, f, n šah.
    črni il nero
    polit. črni in rdeči i neri e i rossi
    kilo črnega un chilo di pane nero
    liter črnega un litro di (vino) rosso
    človek, žena v črnem uomo, donna in abito nero, abito da lutto
    nositi črno portare il lutto, essere in lutto
    dokazati črno na belem mostrare, dimostrare nero su bianco
    ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non prendere niente di niente
    delati se črno pred očmi sentirsi mancare
    delati na črno fare, svolgere lavoro nero
    zidati na črno fare, costruire (la casa) illegalmente, abusivamente, in violazione della legge
    ne ziniti ne bele ne črne non aprir bocca, non fiatare, essere muto come una tomba, non sbottonarsi
  • glodáti (-ám) imperf. ➞ oglodati

    1. rodere, rosicchiare; ekst. erodere:
    glodati kost rodere l'osso
    voda gloda breg l'acqua erode la riva

    2. pren. (povzročati neugoden telesen, duševen občutek) rodere; divorare; attossicare:
    glodala jo je skrivna bolezen era rosa da un morbo latente
    gloda ga zavist krivde è roso dal rimorso

    3. pren. (slabo govoriti o kom) sparlare, malignare:
    zlobni jeziki kar naprej glodajo le malelingue non la smettono di sparlare
  • glódati (o miši itd.) to gnaw; to nibble; (kost) to pick; (črv) to eat into

    kes in žalost ga glodata remorse and sorrow are preying upon him
    zavist ga gloda he is consumed with jealousy
    glódati se (o osebi) to fret, to chafe
    glódati se od zaskrbljenosti to eat one's heart out with anxiety
  • gol1 [gou] (-a, -o)

    1. (neoblečen) nackt
    gol golcat splitternackt, splitterfasernackt
    ironično: hüllenlos; (razgaljen) entblößt; zadnjica: blank
    figurativno biti gol in bos kein Hemd auf dem Leib haben

    2. (nepokrit, neporasel) zemlja, pokrajina: vegetationslos, kahl (tudi : rastlinstvo, botanika), (brez gozda) unbewaldet; koža: bloß, (brez dlake) unbehaart; (brez pokrivala) bloß; tla: blank, bloß, nackt; stena: kahl; meč ipd.: blank; (brez pripomočkov) bloß (z golim očesom mit bloßem Auge; z golo roko mit bloßer Hand)

    3. (čist) resnica, laž ipd.: pur, lauter, resnica: ungeschminkt, unverhüllt

    4. (že sam; zgolj) bloß (gola pomisel der bloße Gedanke daran; gole obljube bloße Versprechungen; po golem videzu nach dem bloßen Augenschein)
    |
    gola dejstva množina nackte Tatsachen
    golo življenje rešiti: das nackte Leben
    gola zavist lauter Neid, blasser Neid
    do golega sleči: bis aufs Hemd, pojesti ratzekahl
    obžrtost do golega der Kahlfraß
    ostrižen do golega [kahlgeschoren] kahl geschoren
    na golo Kahl-
    (sečnja der Kahlschlag, der Kahlhieb, die Schlagwirtschaft/Kahlschlagwirtschaft, pozeba der Kahlfrost)
    ostriči na golo [kahlscheren] kahl scheren
    posekati na golo [kahlschlagen] kahl schlagen
    posekati do golega abholzen
  • gòl (gôla -o)

    A) adj.

    1. (ki je brez dlake, las, perja) nudo, spoglio; brullo:
    golo drevje alberi nudi, spogli
    gola zemlja terreno brullo

    2. (ki je brez obleke) nudo:
    gol do pasu a torso nudo

    3. (ki je brez opreme) nudo, spoglio:
    gole stene pareti nude
    gola soba stanza spoglia

    4. pren. (ki je brez česa drugega) nudo, semplice:
    naštevati gola dejstva riferire i fatti nudi e crudi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. obrati koga do golih kosti tagliare a qcn. i panni addosso
    braniti se z golimi rokami difendersi con le mani nude
    videti z golim očesom vedere a occhio nudo
    biti gol ko ptič essere nudo come un verme, come mamma l'ha fatto
    rešiti si golo življenje salvare soltanto la pelle
    elektr. gola elektroda elettrodo nudo
    gola zavist pura invidia
    bot. goli cvet fiore nudo
    zool. goli polž lumacone ignudo
    elektr. goli vodnik conduttore nudo

    B) gôli (-a -o) m, f, n
    našeškati (otroka) po goli sculacciare il bambino
    ostriči do golega rapare, tagliare i capelli a zero
    sleči do golega denudare
    sečnja (gozda)
    do golega, na golo abbattuta, tagliata a nudo
  • konkurénčen competitivo; competidor

    konkurenčna cena precio m de competencia
    konkurenčni boj lucha f de competidores
    konkurenčna tvrdka (podjetje) casa f (empresa f) competidora
    konkurenčna zavist envidia f de los competidores (ali profesional)
  • konkurent [ê] moški spol (-a …) der Konkurrent, der Wettbewerber; (tekmec) der Mitbewerber
    zavist konkurentov der Konkurrenzneid