Franja

zavest¹ [é] ženski spol (-i …)

1. medicina das [Bewußtsein] Bewusstsein, die Besinnung
bistra zavest die [Bewußtseinshelle] Bewusstseinshelle
… zavesti [Bewußtseins] Bewusstseins-
(izguba der [Bewußtseinsverlust] Bewusstseinsverlust, prag die [Bewußtseinsschwelle] Bewusstseinsschwelle, razcepljenost die [Bewußtseinsspaltung] Bewusstseinsspaltung, stanje die [Bewußtseinslage] Bewusstseinslage)
motnja v zavesti medicina die [Bewußtseinsstörung] Bewusstseinsstörung, die [Bewußtseinstrübung] Bewusstseinstrübung, Trübung des [Bewußtseins] Bewusstseins
izgubiti zavest (onesvestiti se) das [Bewußtsein] Bewusstsein verlieren, [bewußtlos] bewusstlos werden, ohnmächtig werden
brez zavesti [bewußtlos] bewusstlos
priti k zavesti zum [Bewußtsein] Bewusstsein kommen, zur Besinnung kommen, das [Bewußtsein] Bewusstsein wiedererlangen
spraviti koga k zavesti (jemanden) zu sich bringen

2. (zavedanje) das [Bewußtsein] Bewusstsein, die [Bewußtheit] Bewusstheit
priklicanje v zavest die [Bewußtmachung] Bewusstmachung
(ponovno [Wiederbewußtmachung] Wiederbewusstmachung)
priklicati komu kaj v zavest (jemandem etwas) [bewußtmachen] bewusst machen
(ponovno [wiederbewußtmachen] wiederbewusstmachen)
priti v zavest komu (jemandem) zum [Bewußtsein] Bewusstsein kommen, [bewußt] bewusst werden
storiti kljub zavesti, da ni v redu (etwas) wider besseres Wissen tun

zavest² [é] ženski spol (-i …) das [Bewußtsein] Bewusstsein
družbena zavest gesellschaftliches [Bewußtsein] Bewusstsein
ekološka zavest [Umweltbewußtsein] Umweltbewusstsein
kolektivna zavest [Kollektivbewußtsein] Kollektivbewusstsein
narodna/nacionalna zavest nationales [Bewußtsein] Bewusstsein, [Nationalbewußtsein] Nationalbewusstsein
patriotska zavest [Staatsbewußtsein] Staatsbewusstsein
plemenska zavest [Stammesbewußtsein] Stammesbewusstsein
razredna zavest [Klassenbewußtsein] Klassenbewusstsein
stanovska zavest [Standesbewußtsein] Standesbewusstsein
zavest o poslanstvu [Sendungsbewußtsein] Sendungsbewusstsein
zavest o jeziku [Sprachbewußtsein] Sprachbewusstsein
zavest pravice in nepravice pravo [Rechtsbewußtsein] Rechtsbewusstsein
zavest pripadnosti/skupnosti [Gemeinschaftsbewußtsein] Gemeinschaftsbewusstsein
zgodovinska zavest [Geschichtsbewußtsein] Geschichtsbewusstsein
… zavesti [Bewußtseins] Bewusstseins-
(oblika die [Bewußtseinsform] Bewusstseinsform, oblikovanje die [Bewußtseinsbildung] Bewusstseinsbildung)
z/s … zavestjo -[bewußt] bewusst
(s stanovsko [standesbewußt] standesbewusst)

zavést consciousness; senses pl; (prepričanje, vednost) knowledge, perception

brez zavésti senseless, insensible, unconscious
on ni pri zavésti he is not conscious
imam zavést, da sem storil svojo dolžnost I feel conscious of having done my duty
izgubiti zavést to lose consciousness, to lose one's senses, to faint
priti k zavésti to recover (ali to regain) one's senses

zavést conscience ženski spol , connaissance ženski spol

razredna zavest conscience de classe
stanovska zavest conscience professionnelle
zavest dolžnosti (krivde) conscience du devoir (de sa culpabilité)
izgubiti zavest perdre connaissance, s'évanouir
priti zopet k zavesti reprendre connaissance
spraviti koga k zavesti faire reprendre connaissance à quelqu'un
brez zavesti sans connaissance, évanoui

zavést (-i) f

1. coscienza:
izgubiti zavest perdere coscienza, svenire
spravljati koga k zavesti cercare di far riprendere coscienza a qcn.

2. (celota duševnih stanj) coscienza:
motnje v zavesti disturbi della coscienza
psih. zavest in podzavest coscienza e subcosciente

3. (celota idej, spoznanj o čem) coscienza:
ekološka, politična zavest coscienza ecologica, politica
vpliv antike na evropsko zavest influsso dell'antichità sulla coscienza europea

4. coscienza, consapevolezza:
zavest krivde, odgovornosti coscienza della colpa, della responsabilità
zavest o resnosti položaja consapevolezza della gravità della situazione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lit. tok zavesti flusso di coscienza
psih. stanje zavesti stato di coscienza

zavést -i ž svijest, svest: razredna, politična, stanovska zavest
klasna, politička, staleška svijest; zavest dolžnosti
svijest dužnosti; spraviti koga k -i
povratiti koga iz nesvjestice; zavest ga zapušča
ostavlja ga svijest; biti pri popolni -i
biti pri punoj svijesti

zavést conocimiento m ; conciencia f ; sentido m (dolžnosti, odgovornosti del deber, de la responsabilidad)

izgubiti zavest perder el conocimiento (ali el sentido), desvanecerse, desmayarse
priti zopet k zavesti recobrar el conocimiento, volver en sí
ostati brez zavesti quedar sin sentido

zavést -i ž., свідо́мість -мості ж.

zavést -i ž conştiinţă; cuget

narodna zavest ženski spol nationales [Bewußtsein] Bewusstsein, das [Nationalbewußtsein] Nationalbewusstsein

dolžnóst deber m ; (obveznost) obligación f

državljanska dolžnost deber m del ciudadano, deber m cívico
čut dolžnosti sentimiento m del deber
zanemarjanje dolžnosti negligencia f en el cumplimiento del deber
zavedajoč se, svest si dolžnosti consciente de su deber
zavest dolžnosti consciencia f del deber
moja dolžnost je, da rečem ... es mi deber decir...
z istimi pravicami in dolžnostmi con los mismos derechos y obligaciones
storiti, izpolniti svojo dolžnost, zadostiti svoji dolžnosti cumplir con su deber
ne storiti svoje dolžnosti faltar a su deber
smatrati za svojo dolžnost considerar como su deber, creer (de) su deber
storil je le svojo dolžnost no ha hecho más que cumplir con su deber

družben|i (-a, -o) gesellschaftlich; Gesellschafts- (razred die Gesellschaftsklasse, roman der Gesellschaftsroman, sistem das Gesellschaftssystem, sloj die Gesellschaftsschicht, formacija die Gesellschaftsformation, kritika die Gesellschaftskritik, Sozialkritik, oblika Gesellschaftsform)
družbena geografija die Kulturgeographie
družbena zavest gesellschaftliches [Bewußtsein] Bewusstsein
družbeno škodljiv sozialschädlich
družbeno nevaren gemeingefährlich

državljánski (-a -o) adj. di cittadino, dei cittadini; di, della cittadinanza; civile, civico:
državljanska zavest coscienza civile
državljanska vzgoja educazione civica
državljanske pravice diritti civili
državljanska dolžnost dovere di cittadino
državljanska vojna guerra civile
jur. državljansko pravo diritto civile
jur. državljanski zakonik codice civile

izgubi|ti (-m) izgubljati

1. verlieren (glas die Stimme, glavo den Kopf, sijaj den Glanz, pregled den Überblick, zavest das [Bewußtsein] Bewusstsein, živce die Nerven, iz oči aus den Augen); denar, oko, vid: einbüßen; pravo pravico: (zapraviti) verwirken; -los werden (funkcijo/starše/streho nad glavo funktionslos/elternlos/obdachlos werden); aus … kommen/geraten (kontrolo/nit/obliko/ravnotežje aus der Fassung/dem Konzept/der Form/dem Gleichgewicht geraten)
izgubiti življenje ums Leben kommen, zu Tode kommen, umkommen
ne izgubiti iz oči im Auge behalten
ne izgubiti poguma den Kopf oben behalten

2.
izgubiti se [verlorengehen] verloren gehen, figurativno (izginiti) verschwinden, sich davonmachen

izgubíti to lose; to be a loser, to come off a loser, to meet with a loss, to incur (ali to experience) a loss; (s smrtjo) to suffer a bereavement (ali the loss of a dear one), to be bereaved, to lose someone; (založiti kam) to mislay

izgubíti se to be lost, to become lost, to lose one's way, to go astray
izgubi se! be off with you!, begone!, get along with you!, žargon get lost!
izgubíti se v gozdu to be lost in the woods
izgubíti bitko to lose a battle
izgubíti glavo to lose one's head, to become confused
izgubíti v igri to lose at gambling
izgubíti naklonjenost kake osebe to lose someone's good grace (ali someone's favour), to incur displeasure
nismo nič izgubili! (figurativno) not much of a loss!
izgubíti nedolžnost to lose one's innocence (ali chastity)
nimam česa izgubíti I have nothing at stake, I stand to lose nothing
izgubil sem X SIT pri tem poslu I am X tolars out of pocket by this transaction
izgubíti očeta to lose (ali to suffer the loss of) one's father
izgubíti svoje pravice to lose (ali to forfeit) one's rights
izgubíti svoj čas in trud to waste one's time and trouble (ali pains)
izgubíti čut sramežljivosti, sramú to lose one's sense of shame, to be dead to shame
izgubíti potrpljenje to lose (one's) patience, to lose one's temper
izgubíti pot to lose one's way. to go astray
izgubíti pravdo to lose a lawsuit, to be debated in a lawsuit
izgubíti nit svojega govora to lose the thread of one's discourse
izgubíti igro, partijo to lose a game
tudi hipa ne smemo izgubíti there is not one moment to lose
zaradi tega bi (on) utegnil izgubíti svoje mesto that might lose him his place
izgubíti pogum to lose courage, to lose heart, to be discouraged
izgubíti na teži to lose weight, to lose flesh, to slim
izgubíti tla pod nogami to lose one's footing
izgubíti sled to lose the scent, to lose the trail
izgubíti ugled to lose face, (pri kom) to sink in someone's estimation, to lose credit with someone
izgubíti voljo za to lose one's zest for
izgubíti vrednost to depreciate
izgubíti upanje to lose (ali to give up) all hope, to despair (of)
izgubil je pogum his heart (ali spirits) sank
izgubíti iz vida, iz oči to lose sight of
izgubíti zanimanje za to lose interest in
izgubíti zaupanje to lose one's confidence
izgubíti zavest to swoon, to faint away, to have a fainting fit
izgubíti življenje (v bitki) to lose one's life (in battle)
ne bomo izgubljali besed o tem we shall waste no words on that
kakor (pri)dobljeno, tako izgubljeno easy come, easy go

izgubíti (-ím) | izgúbljati (-am)

A) perf., imperf. perdere; smarrire:
izgubiti dokumente perdere i documenti
izgubiti svojce perdere i parenti
izgubiti barvo, lesk perdere il colore, lo smalto; scolorire
izgubiti sluh, vid perdere l'udito, la vista
izgubiti zavest perdere coscienza
izgubiti bitko perdere la battaglia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
žarg. učenec je izgubil leto lo scolaro ha perso l'anno
izgubiti oblast nad seboj perdere l'autocontrollo
izgubljati ugled v javnem mnenju scadere nell'opinione pubblica
pren. izgubiti srce innamorarsi
pren. izgubiti tla pod nogami perdere terreno sotto i piedi
izgubiti višino (letalo) perdere quota
pren. izgubiti živce perdere i nervi
pren. izgubiti kaj iz vida perdere qcs. di vista
šport. izgubiti plošček, žogo perdere il puck, il pallone
PREGOVORI:
kjer nič ni, še cesar pravico zgubi cento ladri non possono spogliare un uomo nudo

B) izgubíti se (-ím se) | izgúbljati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. perdersi:
izgubiti se v gozdu perdersi nel bosco
za fantom se je izgubila vsaka sled dal giovane si sono perdute tutte le tracce

2. (postati, postajati neviden, neslišen) perdersi:
pokrajina se je izgubljala v megli il paesaggio si perdeva nella nebbia

3. (skoraj neopazno oditi) sparire, eclissarsi; svignarsela:
gostje so se drug za drugim izgubljali gli ospiti si eclissavano uno dopo l'altro

4. (prenehati biti, obstajati) estinguersi; scomparire:
stare navade se izgubljajo le vecchie usanze vanno scomparendo

5. (biti prevelik, previsok) sguazzare:
izgubiti se v obleki sguazzare nel vestito

kolektivn|i (-a, -o) Kollektiv- (pojem der Kollektivbegriff, pravo kazen die Kollektivstrafe, krivda die Kollektivschuld, lastnina das Kollektiveigentum, odgovornost die Kollektivhaftung, predstava die Kollektivvorstellung, zavest das [Kollektivbewußtsein] Kollektivbewusstsein)
kolektivni dopust Betriebsferien množina, Werkferien, der Gemeinschaftsurlaub
kolektivni izlet der Betriebsausflug

krívda faute ženski spol , culpabilité ženski spol ; tort moški spol , injustice ženski spol

brez moje krivde sans qu'il y ait de ma faute
čigava je krivda? à qui la faute?
krivda je moja c'est ma faute
po moji krivdi par ma faute
pripisovati krivdo komu attribuer (ali imputer) la faute à quelqu'un
zvaliti krivdo na koga mettre tous les torts sur quelqu'un, rejeter la faute sur quelqu'un
vzeti krivdo nase prendre la faute sur soi, s'attribuer la faute
zavest krivde conscience ženski spol de la culpabilité

krívda culpa f ; culpabilidad f ; (napaka) falta f

brez moje krivde sin culpa mía
čigava krivda je to? ¿quién es culpable?
krivda je moja la culpa es mía, yo tengo la culpa
po moji krivdi por mi culpa, por culpa mía
pripisovati krivdo komu atribuir a alg la culpa, inculpar a alg, imputar a alg a/c
(z)valiti krivdo na nekoga achacar la culpa a alg, fam echar la culpa a alg
vzeti nase krivdo atribuirse la culpa, declararse culpable
dokaz krivde prueba f de culpabilidad
priznanje krivde confesión f (de una culpa)
zavest krivde conciencia f de la culpabilidad
naprtiti krivdo drugemu cargar a otro con la culpa

materni jezik stalna zveza
jezikoslovje (o jeziku) ▸ anyanyelv
Mednarodni dan maternega jezika je vsakoletni svetovni spominski dan, ki se ga obeležuje 21. februarja z namenom spodbuditi večjezičnost ter zavest o jezikovni in kulturni raznolikosti. ▸ Az anyanyelv nemzetközi napja (IMLD) egy minden év február 21. napján világszerte megtartott megemlékezés a nyelvi és kulturális sokszínűség tudatosításának előmozdítása és a többnyelvűség támogatása érdekében.
Dva dneva pozneje je sledil pisni izpit iz maternega jezika. ▸ Két nappal később az anyanyelvi vizsga következett.
Vse več mladih Japoncev se ne zna dobro izražati v maternem jeziku. ▸ Egyre több japán fiatal nem tudja jól kifejezni magát az anyanyelvén.
Nemščina je torej najbolj razširjen materni jezik v Evropski uniji. ▸ A német tehát a legelterjedtebb anyanyelv az Európai Unióban.