zaveda|ti se [é] (-m se) česa sich (einer Sache) [bewußt] bewusst sein (kdo se zaveda česa jemand ist sich einer Sache [bewußt] bewusst) (jemandem) [bewußt] bewusst sein (es ist mir [bewußt] bewusst)
dobro se zavedati česa sich wohl [bewußt] bewusst sein ([daß] dass)
Zadetki iskanja
- zavédati se to realize, to be conscious (of), to be aware (of), to see clearly
se zavedaš svoje zmote? do you realize your error?
popolnoma se zavedamo nevarnega položaja we are well aware of the dangerous position
začenjamo se... we are becoming aware of...
zavedam se, da sem naredil napako I realize I made a mistake - zavédati se (-am se) | zavédeti se (-vém se) imperf., perf. refl.
1. essere cosciente, riprendere coscienza (di malato)
2. aver coscienza, essere conscio, consapevole; sapere; avvedersi:
zavedati se sebe, sveta aver coscienza di sé, del mondo
zavedati se resnosti položaja essere conscio della gravità della situazione - zavédati se -am se biti svjestan (sve-): zavedati se svoje dolžnosti, krivde
- zavédati se
zavedati se česa tener conciencia de a/c; darse cuenta exacta de a/c
zavedati se svoje pravice estar consciente de su derecho
tega se zavedam ya me doy cuenta
zavedajoč se, da ... consciente de que... - zavédati se
zopet zavedati se recobrar el conocimiento, volver en sí - zavédati se -am se nedov., усвідо́мити -млю док., усвідо́млювати -люю недок.
- zavédati se -am se nedov.
1. a fi conştient (de)
2. a ţine seamă - digitalni efekt stalna zveza
(o sliki) ▸ digitális effekt
Zavedati se je treba le tega, da noben digitalni efekt ne more rešiti slabe fotografije. ▸ Annak azért tudatában kell lenni, hogy semmilyen digitális effekt nem képes megmenteni egy gyönge fényképet.
Sopomenke: digitalni učinek - nevárnost danger, peril; risk; jeopardy; dangerousness, perilousness, critical state
smrtna nevárnost danger of death
svarilo za nevárnost warning of danger
žarišče nevárnosti danger spot
brez vsake nevárnosti without any risk
ni nevárnosti there is no danger
biti v nevárnosti to be in jeopardy, to run a (oziroma the) risk
biti v smrtni nevárnosti to go in danger of one's life
biti iz (zunaj) nevárnosti to be out of danger; to be safe
izogibati se nevárnosti to keep out of danger
podati se v nevárnost, izpostaviti se nevárnosti to expose oneself to danger, to run a risk, to run into danger, to take risks
odvrniti, preprečiti nevárnost to avert, to obviate a danger
spraviti, izpostaviti koga v nevárnost to imperil someone, to expose someone to danger (ali risk), to endanger someone, to jeopardize someone, to imperil something, someone
ustrašiti se nevárnosti, umakniti se nevárnosti to shrink from risks
zavedati se nevárnosti to awake to one's danger - parfum samostalnik
(kozmetično sredstvo) ▸ parfümdrag parfum ▸ drága parfümcenen parfum ▸ olcsó parfümsladek parfum ▸ édes parfümmočan parfum ▸ erős parfümdišeč parfum ▸ illatos parfümmoški parfum ▸ férfiparfümženski parfum ▸ női parfümsteklenička parfuma ▸ egy üveg parfümvonj parfuma ▸ parfümillatznamka parfuma ▸ parfümmárkaizdelovalci parfumov ▸ parfümkészítőkparfum diši ▸ parfüm illatozikzavohati parfum ▸ parfümillatot megéreznanesti parfum ▸ felviszi a parfümötdišati po parfumu ▸ parfümillata vannadišaviti se s parfumom ▸ beparfümözi magát, parfümmel illatosítja magátparfum z vonjem po čem ▸ valamilyen illatú parfümParfum z vonjem vanilje velja za najboljši afrodiziak. ▸ A vaníliaillatú parfüm a legjobb afrodiziákumnak számít.
Zavedati se je treba, da parfumi dišijo na vsakem človeku drugače. ▸ kontrastivno zanimivo Fontos tudni, hogy parfümök mindenkin más illatúak. - pozna|ti (-m) spoznati
1. koga: kennen (kot als, po an)
2. kot znanca: kennen, bekannt sein mit, dobro: gut kennen, gut bekannt sein mit; na videz: vom Ansehen kennen
poznati do obisti in- und auswendig kennen
3. mesto, deželo ipd.: kennen
poznati kot svoj lastni žep wie seine eigene Tasche kennen
poznati -kundig sein (deželo landeskundig, mesto stadtkundig, kraj ortskundig, pot wegkundig, figurativno svet weltkundig)
ne poznati -unkundig sein, -fremd sein
(dežele landfremd, mesta stadtfremd, kraja ortsfremd)
4. razlike, stroko, kraj, pot ipd.: kennen, vertraut sein mit
figurativno ne poznati mere kein Maß kennen
ne poznati meja keine Grenzen kennen
ne poznati pardona keinen Pardon kennen
ne poznati razlike keinen Unterschied machen
ne poznati šale keinen Spaß verstehen
5. (vedeti za) pot, rešitev, sredstvo proti, dober lokal: wissen (den Weg …)
poznati zadevo Bescheid wissen
6. pomembnost zadeve ipd.: (zavedati se) um (etwas) wissen
|
figurativno po delu se mojster pozna das Werk lobt den Meister - se | sebe (si, se, sebi, seboj; sebi, sebe, sebi, seboj) pron. refl.
I.
1. (naglašene oblike) me, te, se, noi, voi, se; (nenaglašene oblike) mi, ti, si, ci, vi, si:
(za izražanje predmeta, kadar je identičen z osebkom dejanja) pazi, da si ne raztrgaš obleke attento a non stracciarti il vestito
vzemite me s seboj prendetemi con voi
po napornem teku sem se najprej sezul, se očedil in si privoščil mrzlo pivo dopo la dura corsa mi son tolto le scarpe, mi son fatto un bel bagno e mi sono scolato una bella birra fredda
poglejmo se vendar v oči in si povejmo vse po pravici! su, guardiamoci negli occhi e diciamoci tutta la verità!
na sliki se nisem prepoznal nella foto non mi riconobbi
naročiti si pivo ordinare (per sé) una birra
2. (v zvezi s 'sam' poudarja odnos do osebka) sé, sé stesso (-a):
bilo jo je sram same sebe si vergognava, aveva vergogna di sé stessa
verjeti sam vase credere, aver fiducia in sé
3. (v zvezi s 'sam' poudarja dogodke brez zunanje spodbude) sé, solo:
vrata so se odprla sama od sebe la porta si aprì da sola
to se razume samo po sebi lo si intende di per sé
4. (za izražanje vzajemne dejavnosti osebkov) si:
kmalu se bosta poročila si sposeranno presto
pozdraviti se, srečati se s kom salutarsi, incontrarsi con qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
samega sebe poln človek individuo pieno di sé
vsak človek je sebe vreden ognuno è degno di rispetto
sam sebi pripiši (krivdo) è colpa tua
biti sam sebi v nadlego essere di malumore
pozabljati sam sebe dimenticare sé stesso, essere altruista
prekositi samega sebe superare sé stesso
ne pustiti do sebe essere inavvicinabile
biti ves iz sebe essere fuori di sé
ne spraviti besede iz sebe non fiatare, non aprir bocca
imeti koga okoli sebe avere compagnia
priti k sebi riaversi, riprendere coscienza; riprendersi
dati veliko nase avere un'alta opinione di sé
ne imeti kaj nase deti non aver cosa mettersi, vestirsi
pog. spraviti podse sottomettere, soggiogare
spraviti vase mangiare
klicati vsakega zase chiamare uno per uno
obdržati zase tenere per sé, non confidare
šport. biti razred zase essere nettamente superiore
druge soditi po sebi valutare, giudicare gli altri col proprio metro, misurare gli altri su di sé
misliti pri sebi pensare dentro di sé
imeti kaj v sebi avere qcs. innato
imeti nekaj med seboj litigare, volersi bene
podreti mostove za seboj tagliarsi i ponti dietro
imeti kaj nad seboj avere preoccupazioni, problemi
izgubiti oblast nad seboj perdere l'autocontrollo, non saper dominarsi
imeti pod seboj delavce avere operai ai propri ordini, essere capo di operai
ne biti si na jasnem sam s seboj non saper chiaramente cosa si vuole
obračunati s samim seboj fare i conti con sé stesso
odnesti skrivnost s seboj portare il segreto con sé nella tomba
pog. imeti za seboj ves kolektiv avere l'appoggio di tutto il collettivo
PREGOVORI:
vsak je sebi najbližji il primo prossimo è sé stesso
II. se (kot morfem)
1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
bahati se vantarsi
bati se temere
kujati se fare il broncio
lotiti se česa accingersi a
ozirati se voltarsi
smejati se ridere
usesti se sedersi, sedere
zavedati se essere conscio
bleščati se scintillare, brillare
oddahniti se, si riprendere fiato, riposarsi
2. (v 3. os. sing. za izražanje dejanja s splošnim nedoločenim osebkom) si:
govori se si dice
piše se si scrive
3. (za izražanje trpnega načina) si:
trgovine se odprejo ob osmih i negozi (si) aprono alle otto
blago se dobro prodaja la merce si vende bene
4. (za izražanje brezosebnosti) si:
dani se si fa giorno
5. (s smiselnim osebkom v dajalniku za izražanje dogajanja brez hotenja osebka) mi, ti si, ci, vi:
kolca se mi mi vengono i rutti
želodec se mi obrača mi viene il voltastomaco
III. si (kot morfem)
1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
drzniti si osare
opomoči si riprendersi
prizadevati si sforzarsi, impegnarsi
oddahniti, odpočiti si riprendere fiato, pren. tirare un respiro di sollievo
2. (za izražanje osebne čustvene udeležbe pri dejanju)
peti si cantare
žvižgati si fischiare, fischiettare
misliti si pensare (dentro di sé)
ne moči si kaj non poter non
dajati si opravka darsi da fare - sméšnost (-i) f comicità, ridicolo, burlesco, ridicolaggine, gustosità:
smešnost položaja la gustosità, la comicità di una situazione
zavedati se smešnosti svojega položaja rendersi conto della propria situazione ridicola - vrednota samostalnik
1. ponavadi v množini (kar je pomembno) ▸ értékmoralne vrednote ▸ erkölcsi értékekkrščanske vrednote ▸ keresztény értékekduhovne vrednote ▸ szellemi értékekdemokratične vrednote ▸ demokratikus értékekkulturne vrednote ▸ kulturális értékekestetske vrednote ▸ esztétikai értékekliberalne vrednote ▸ liberális értékekkonservativne vrednote ▸ konzervatív értékekdružinske vrednote ▸ családi értékekčloveške vrednote ▸ emberi értékekdružbene vrednote ▸ társadalmi értékekuniverzalne vrednote ▸ egyetemes értékeknarodne vrednote ▸ nemzeti értékekevropske vrednote ▸ európai értékektradicionalne vrednote ▸ hagyományos értékekstare vrednote ▸ régi értékektemeljne vrednote ▸ alapvető értékekskupne vrednote ▸ közös értékekvrednote demokracije ▸ demokrácia értékeivrednote športa ▸ sport értékeivrednote svobode ▸ szabadság értékeivrednote družbe ▸ társadalom értékeivrednote človeštva ▸ emberiség értékeivrednote preteklosti ▸ múlt értékeisistem vrednot ▸ értékrendhierarhija vrednot ▸ értékhierarchiasvet vrednot ▸ értékek világakriza vrednot ▸ értékek válságaprevrednotenje vrednot ▸ értékek átminősítésepropad vrednot ▸ értékek összeomlásarazvrednotenje vrednot ▸ kontrastivno zanimivo értékek kiüresedésepomanjkanje vrednot ▸ értékek hiányaohranjanje vrednot ▸ értékek megőrzésespoštovanje vrednot ▸ értékek tiszteletben tartásaposredovati vrednote ▸ értékek továbbadásaohranjati vrednote ▸ értékeket megőrizpoudarjati vrednote ▸ értékeket kihangsúlyoznegovati vrednote ▸ értékeket ápologrožati vrednote ▸ értékeket veszélyeztetspremeniti vrednote ▸ értékeket megváltoztatvrednote se spremenijo ▸ értékek változnakvrednote izginjajo ▸ értékek eltűnnekzdravje kot vrednota ▸ egészség mint értékznanje kot vrednota ▸ tudás mint értékdružina kot vrednota ▸ család mint értékstrpnost kot vrednota ▸ tolerancia mint értékboj za vrednote ▸ értékekért zajló küzdelemprilagoditi se vrednotam ▸ értékekhez alkalmazkodikvrednote v družbi ▸ társadalmi értékektemeljiti na vrednotah ▸ értékeken alapulgraditi na vrednotah ▸ értékekre építprisegati na vrednote ▸ értékekre esküszikpozabiti na vrednote ▸ értékekről megfeledkezikopozarjati na vrednote ▸ értékekre figyelmeztetrazlika med vrednotami ▸ értékek közötti különbségeksvet brez vrednot ▸ értékek nélküli világdružba brez vrednot ▸ értékek nélküli társadalomverjeti v vrednote ▸ hisz az értékekbenŠe vedno trdno verjamem v vrednote, kot so iskrenost in zvestoba. ▸ Még mindig rendíthetetlenül hiszek az olyan értékekben, mint az őszinteség és a hűség.ravnati se po vrednotah ▸ értékek vezérlikSpreminjajo se vrednote, samopodoba, odnos do staršev, odnos do okolja. ▸ Változnak az értékek, az önmagukról alkotott kép, a szülőkhöz és a környezethez való hozzáállás.
Čeprav izhaja iz politične dinastije naftnih bogatašev, se ponuja kot preprost pobožen družinski človek s trdnimi moralnimi vrednotami. ▸ Bár olajban gazdag politikai dinasztiából származik, egyszerű, jámbor családapának mutatja magát erős erkölcsi értékekkel.
Ravnam se po svojih vrednotah in ne po vrednotah drugih. ▸ A saját értékeim vezérelnek, nem pedig mások értékei.
Prijateljstvo je velika vrednota, ki jo je treba vedno spoštovati in negovati. ▸ A barátság nagy érték, amelyet mindig tisztelni és ápolni kell.
2. (kulturna ali naravna dobrina) ▸ értéknaravna vrednota ▸ természeti értékkulturna vrednota ▸ kulturális értékzgodovinska vrednota ▸ történelmi értékMesto Ptuj je staro 1928 let in je polno zgodovinskih vrednot. ▸ Ptuj városa 1928 éves, és tele van történelmi értékekkel.krajinska vrednota ▸ tájképi értékarhitekturna vrednota ▸ építészeti értékumetniška vrednota ▸ művészeti értékGlavna žirija je v mednarodni tekmovalni sekciji posebej pohvalila umetniške vrednote filmov. ▸ A nemzetközi versenyszekció zsűrije külön megdicsérte a filmek művészeti értékét.nacionalna vrednota ▸ nemzeti értékneprecenljiva vrednota ▸ felbecsülhetetlen értékSlovenske vode so neprecenljiva vrednota, katerih vrednosti se ni mogoče izraziti v ekonomski ceni. ▸ Szlovénia vizei felbecsülhetetlen értéket képviselnek, melynek értékét lehetetlen gazdasági árban kifejezni.dragocena vrednota ▸ nagy értékizjemna vrednota ▸ kivételes értékestetske vrednote ▸ esztétikai értékekogrožati vrednote ▸ értékeket veszélyeztetohraniti vrednote ▸ értékeket megőrizV okviru razvojnega programa želijo ohraniti naravne vrednote in vrhunsko kakovost krajine. ▸ A fejlesztési program keretében szeretnék megőrizni a természeti értékeket és a táj kiváló minőségét.zavedati se vrednot ▸ értékekkel kapcsolatos
3. (vrednost; pomembnost) ▸ érték
Edina vrednota urada je v tem, da ga banke pridno obveščajo o vseh finančnih transakcijah večjih od določenega zneska. ▸ A hivatal egyetlen értéke az, hogy szorgalmasan tájékoztatja a bankokat minden, egy bizonyos összeg feletti pénzügyi tranzakcióról.
Kakšen nasvet lahko ponudite ženski, ki se zaveda vrednote svojega zdravja in si ne zna pomagati iz začaranega kroga stresa? ▸ Milyen tanácssal szolgálhat egy nőnek, aki tudatában van, hogy milyen fontos az egészsége, és nem tud kitörni a stressz megbabonázott körforgásából?
Sploh pa se je vrednota otroka povečala, starši se čutijo bolj odgovorne, da zagotovijo otrokom čim boljše možnosti za njihovo rast in razvoj. ▸ Általánosságban pedig elmondható, hogy nőtt a gyermek értéke, a szülők nagyobb felelősséget éreznek azért, hogy minél jobb feltételeket biztosítsanak gyermekük növekedéséhez és fejlődéséhez. - zavédeti se (-vém se) perf. refl. glej zavedati se | zavedeti se
- zavóženost (-i) f pog. pren. rovina, fallimento; sfascio, sfacelo:
zavedati se lastne zavoženosti essere coscienti del proprio fallimento
/ 1
Število zadetkov: 17