Franja

Zadetki iskanja

  • zaveda|ti se [é] (-m se) česa sich (einer Sache) [bewußt] bewusst sein (kdo se zaveda česa jemand ist sich einer Sache [bewußt] bewusst) (jemandem) [bewußt] bewusst sein (es ist mir [bewußt] bewusst)
    dobro se zavedati česa sich wohl [bewußt] bewusst sein ([daß] dass)
  • zavédati se to realize, to be conscious (of), to be aware (of), to see clearly

    se zavedaš svoje zmote? do you realize your error?
    popolnoma se zavedamo nevarnega položaja we are well aware of the dangerous position
    začenjamo se... we are becoming aware of...
    zavedam se, da sem naredil napako I realize I made a mistake
  • zavédati se (-am se) | zavédeti se (-vém se) imperf., perf. refl.

    1. essere cosciente, riprendere coscienza (di malato)

    2. aver coscienza, essere conscio, consapevole; sapere; avvedersi:
    zavedati se sebe, sveta aver coscienza di sé, del mondo
    zavedati se resnosti položaja essere conscio della gravità della situazione
  • zavédati se -am se biti svjestan (sve-): zavedati se svoje dolžnosti, krivde
  • zavédati se

    zavedati se česa tener conciencia de a/c; darse cuenta exacta de a/c
    zavedati se svoje pravice estar consciente de su derecho
    tega se zavedam ya me doy cuenta
    zavedajoč se, da ... consciente de que...
  • zavédati se

    zopet zavedati se recobrar el conocimiento, volver en sí
  • zavédati se -am se nedov., усвідо́мити -млю док., усвідо́млювати -люю недок.
  • zavédati se -am se nedov.
    1. a fi conştient (de)
    2. a ţine seamă
  • digitalni efekt stalna zveza
    (o sliki) ▸ digitális effekt
    Zavedati se je treba le tega, da noben digitalni efekt ne more rešiti slabe fotografije. ▸ Annak azért tudatában kell lenni, hogy semmilyen digitális effekt nem képes megmenteni egy gyönge fényképet.
    Sopomenke: digitalni učinek
  • nevárnost danger, peril; risk; jeopardy; dangerousness, perilousness, critical state

    smrtna nevárnost danger of death
    svarilo za nevárnost warning of danger
    žarišče nevárnosti danger spot
    brez vsake nevárnosti without any risk
    ni nevárnosti there is no danger
    biti v nevárnosti to be in jeopardy, to run a (oziroma the) risk
    biti v smrtni nevárnosti to go in danger of one's life
    biti iz (zunaj) nevárnosti to be out of danger; to be safe
    izogibati se nevárnosti to keep out of danger
    podati se v nevárnost, izpostaviti se nevárnosti to expose oneself to danger, to run a risk, to run into danger, to take risks
    odvrniti, preprečiti nevárnost to avert, to obviate a danger
    spraviti, izpostaviti koga v nevárnost to imperil someone, to expose someone to danger (ali risk), to endanger someone, to jeopardize someone, to imperil something, someone
    ustrašiti se nevárnosti, umakniti se nevárnosti to shrink from risks
    zavedati se nevárnosti to awake to one's danger
  • parfum samostalnik
    (kozmetično sredstvo) ▸ parfüm
    drag parfum ▸ drága parfüm
    cenen parfum ▸ olcsó parfüm
    sladek parfum ▸ édes parfüm
    močan parfum ▸ erős parfüm
    dišeč parfum ▸ illatos parfüm
    moški parfum ▸ férfiparfüm
    ženski parfum ▸ női parfüm
    steklenička parfuma ▸ egy üveg parfüm
    vonj parfuma ▸ parfümillat
    znamka parfuma ▸ parfümmárka
    izdelovalci parfumov ▸ parfümkészítők
    parfum diši ▸ parfüm illatozik
    zavohati parfum ▸ parfümillatot megérez
    nanesti parfum ▸ felviszi a parfümöt
    dišati po parfumu ▸ parfümillata van
    nadišaviti se s parfumom ▸ beparfümözi magát, parfümmel illatosítja magát
    parfum z vonjem po čem ▸ valamilyen illatú parfüm
    Parfum z vonjem vanilje velja za najboljši afrodiziak. ▸ A vaníliaillatú parfüm a legjobb afrodiziákumnak számít.
    Zavedati se je treba, da parfumi dišijo na vsakem človeku drugače.kontrastivno zanimivo Fontos tudni, hogy parfümök mindenkin más illatúak.
  • pozna|ti (-m) spoznati

    1. koga: kennen (kot als, po an)

    2. kot znanca: kennen, bekannt sein mit, dobro: gut kennen, gut bekannt sein mit; na videz: vom Ansehen kennen
    poznati do obisti in- und auswendig kennen

    3. mesto, deželo ipd.: kennen
    poznati kot svoj lastni žep wie seine eigene Tasche kennen
    poznati -kundig sein (deželo landeskundig, mesto stadtkundig, kraj ortskundig, pot wegkundig, figurativno svet weltkundig)
    ne poznati -unkundig sein, -fremd sein
    (dežele landfremd, mesta stadtfremd, kraja ortsfremd)

    4. razlike, stroko, kraj, pot ipd.: kennen, vertraut sein mit
    figurativno ne poznati mere kein Maß kennen
    ne poznati meja keine Grenzen kennen
    ne poznati pardona keinen Pardon kennen
    ne poznati razlike keinen Unterschied machen
    ne poznati šale keinen Spaß verstehen

    5. (vedeti za) pot, rešitev, sredstvo proti, dober lokal: wissen (den Weg …)
    poznati zadevo Bescheid wissen

    6. pomembnost zadeve ipd.: (zavedati se) um (etwas) wissen
    |
    figurativno po delu se mojster pozna das Werk lobt den Meister
  • se | sebe (si, se, sebi, seboj; sebi, sebe, sebi, seboj) pron. refl.

    I.

    1. (naglašene oblike) me, te, se, noi, voi, se; (nenaglašene oblike) mi, ti, si, ci, vi, si:
    (za izražanje predmeta, kadar je identičen z osebkom dejanja) pazi, da si ne raztrgaš obleke attento a non stracciarti il vestito
    vzemite me s seboj prendetemi con voi
    po napornem teku sem se najprej sezul, se očedil in si privoščil mrzlo pivo dopo la dura corsa mi son tolto le scarpe, mi son fatto un bel bagno e mi sono scolato una bella birra fredda
    poglejmo se vendar v oči in si povejmo vse po pravici! su, guardiamoci negli occhi e diciamoci tutta la verità!
    na sliki se nisem prepoznal nella foto non mi riconobbi
    naročiti si pivo ordinare (per sé) una birra

    2. (v zvezi s 'sam' poudarja odnos do osebka) sé, sé stesso (-a):
    bilo jo je sram same sebe si vergognava, aveva vergogna di sé stessa
    verjeti sam vase credere, aver fiducia in sé

    3. (v zvezi s 'sam' poudarja dogodke brez zunanje spodbude) sé, solo:
    vrata so se odprla sama od sebe la porta si aprì da sola
    to se razume samo po sebi lo si intende di per sé

    4. (za izražanje vzajemne dejavnosti osebkov) si:
    kmalu se bosta poročila si sposeranno presto
    pozdraviti se, srečati se s kom salutarsi, incontrarsi con qcn.
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    samega sebe poln človek individuo pieno di sé
    vsak človek je sebe vreden ognuno è degno di rispetto
    sam sebi pripiši (krivdo) è colpa tua
    biti sam sebi v nadlego essere di malumore
    pozabljati sam sebe dimenticare sé stesso, essere altruista
    prekositi samega sebe superare sé stesso
    ne pustiti do sebe essere inavvicinabile
    biti ves iz sebe essere fuori di sé
    ne spraviti besede iz sebe non fiatare, non aprir bocca
    imeti koga okoli sebe avere compagnia
    priti k sebi riaversi, riprendere coscienza; riprendersi
    dati veliko nase avere un'alta opinione di sé
    ne imeti kaj nase deti non aver cosa mettersi, vestirsi
    pog. spraviti podse sottomettere, soggiogare
    spraviti vase mangiare
    klicati vsakega zase chiamare uno per uno
    obdržati zase tenere per sé, non confidare
    šport. biti razred zase essere nettamente superiore
    druge soditi po sebi valutare, giudicare gli altri col proprio metro, misurare gli altri su di sé
    misliti pri sebi pensare dentro di sé
    imeti kaj v sebi avere qcs. innato
    imeti nekaj med seboj litigare, volersi bene
    podreti mostove za seboj tagliarsi i ponti dietro
    imeti kaj nad seboj avere preoccupazioni, problemi
    izgubiti oblast nad seboj perdere l'autocontrollo, non saper dominarsi
    imeti pod seboj delavce avere operai ai propri ordini, essere capo di operai
    ne biti si na jasnem sam s seboj non saper chiaramente cosa si vuole
    obračunati s samim seboj fare i conti con sé stesso
    odnesti skrivnost s seboj portare il segreto con sé nella tomba
    pog. imeti za seboj ves kolektiv avere l'appoggio di tutto il collettivo
    PREGOVORI:
    vsak je sebi najbližji il primo prossimo è sé stesso

    II. se (kot morfem)

    1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
    bahati se vantarsi
    bati se temere
    kujati se fare il broncio
    lotiti se česa accingersi a
    ozirati se voltarsi
    smejati se ridere
    usesti se sedersi, sedere
    zavedati se essere conscio
    bleščati se scintillare, brillare
    oddahniti se, si riprendere fiato, riposarsi

    2. (v 3. os. sing. za izražanje dejanja s splošnim nedoločenim osebkom) si:
    govori se si dice
    piše se si scrive

    3. (za izražanje trpnega načina) si:
    trgovine se odprejo ob osmih i negozi (si) aprono alle otto
    blago se dobro prodaja la merce si vende bene

    4. (za izražanje brezosebnosti) si:
    dani se si fa giorno

    5. (s smiselnim osebkom v dajalniku za izražanje dogajanja brez hotenja osebka) mi, ti si, ci, vi:
    kolca se mi mi vengono i rutti
    želodec se mi obrača mi viene il voltastomaco

    III. si (kot morfem)

    1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
    drzniti si osare
    opomoči si riprendersi
    prizadevati si sforzarsi, impegnarsi
    oddahniti, odpočiti si riprendere fiato, pren. tirare un respiro di sollievo

    2. (za izražanje osebne čustvene udeležbe pri dejanju)
    peti si cantare
    žvižgati si fischiare, fischiettare
    misliti si pensare (dentro di sé)
    ne moči si kaj non poter non
    dajati si opravka darsi da fare
  • sméšnost (-i) f comicità, ridicolo, burlesco, ridicolaggine, gustosità:
    smešnost položaja la gustosità, la comicità di una situazione
    zavedati se smešnosti svojega položaja rendersi conto della propria situazione ridicola
  • vrednota samostalnik
    1. ponavadi v množini (kar je pomembno) ▸ érték
    moralne vrednote ▸ erkölcsi értékek
    krščanske vrednote ▸ keresztény értékek
    duhovne vrednote ▸ szellemi értékek
    demokratične vrednote ▸ demokratikus értékek
    kulturne vrednote ▸ kulturális értékek
    estetske vrednote ▸ esztétikai értékek
    liberalne vrednote ▸ liberális értékek
    konservativne vrednote ▸ konzervatív értékek
    družinske vrednote ▸ családi értékek
    človeške vrednote ▸ emberi értékek
    družbene vrednote ▸ társadalmi értékek
    univerzalne vrednote ▸ egyetemes értékek
    narodne vrednote ▸ nemzeti értékek
    evropske vrednote ▸ európai értékek
    tradicionalne vrednote ▸ hagyományos értékek
    stare vrednote ▸ régi értékek
    temeljne vrednote ▸ alapvető értékek
    skupne vrednote ▸ közös értékek
    vrednote demokracije ▸ demokrácia értékei
    vrednote športa ▸ sport értékei
    vrednote svobode ▸ szabadság értékei
    vrednote družbe ▸ társadalom értékei
    vrednote človeštva ▸ emberiség értékei
    vrednote preteklosti ▸ múlt értékei
    sistem vrednot ▸ értékrend
    hierarhija vrednot ▸ értékhierarchia
    svet vrednot ▸ értékek világa
    kriza vrednot ▸ értékek válsága
    prevrednotenje vrednot ▸ értékek átminősítése
    propad vrednot ▸ értékek összeomlása
    razvrednotenje vrednotkontrastivno zanimivo értékek kiüresedése
    pomanjkanje vrednot ▸ értékek hiánya
    ohranjanje vrednot ▸ értékek megőrzése
    spoštovanje vrednot ▸ értékek tiszteletben tartása
    posredovati vrednote ▸ értékek továbbadása
    ohranjati vrednote ▸ értékeket megőriz
    poudarjati vrednote ▸ értékeket kihangsúlyoz
    negovati vrednote ▸ értékeket ápol
    ogrožati vrednote ▸ értékeket veszélyeztet
    spremeniti vrednote ▸ értékeket megváltoztat
    vrednote se spremenijo ▸ értékek változnak
    vrednote izginjajo ▸ értékek eltűnnek
    zdravje kot vrednota ▸ egészség mint érték
    znanje kot vrednota ▸ tudás mint érték
    družina kot vrednota ▸ család mint érték
    strpnost kot vrednota ▸ tolerancia mint érték
    boj za vrednote ▸ értékekért zajló küzdelem
    prilagoditi se vrednotam ▸ értékekhez alkalmazkodik
    vrednote v družbi ▸ társadalmi értékek
    temeljiti na vrednotah ▸ értékeken alapul
    graditi na vrednotah ▸ értékekre épít
    prisegati na vrednote ▸ értékekre esküszik
    pozabiti na vrednote ▸ értékekről megfeledkezik
    opozarjati na vrednote ▸ értékekre figyelmeztet
    razlika med vrednotami ▸ értékek közötti különbségek
    svet brez vrednot ▸ értékek nélküli világ
    družba brez vrednot ▸ értékek nélküli társadalom
    verjeti v vrednote ▸ hisz az értékekben
    Še vedno trdno verjamem v vrednote, kot so iskrenost in zvestoba. ▸ Még mindig rendíthetetlenül hiszek az olyan értékekben, mint az őszinteség és a hűség.
    ravnati se po vrednotah ▸ értékek vezérlik
    Spreminjajo se vrednote, samopodoba, odnos do staršev, odnos do okolja. ▸ Változnak az értékek, az önmagukról alkotott kép, a szülőkhöz és a környezethez való hozzáállás.
    Čeprav izhaja iz politične dinastije naftnih bogatašev, se ponuja kot preprost pobožen družinski človek s trdnimi moralnimi vrednotami. ▸ Bár olajban gazdag politikai dinasztiából származik, egyszerű, jámbor családapának mutatja magát erős erkölcsi értékekkel.
    Ravnam se po svojih vrednotah in ne po vrednotah drugih. ▸ A saját értékeim vezérelnek, nem pedig mások értékei.
    Prijateljstvo je velika vrednota, ki jo je treba vedno spoštovati in negovati. ▸ A barátság nagy érték, amelyet mindig tisztelni és ápolni kell.

    2. (kulturna ali naravna dobrina) ▸ érték
    naravna vrednota ▸ természeti érték
    kulturna vrednota ▸ kulturális érték
    zgodovinska vrednota ▸ történelmi érték
    Mesto Ptuj je staro 1928 let in je polno zgodovinskih vrednot. ▸ Ptuj városa 1928 éves, és tele van történelmi értékekkel.
    krajinska vrednota ▸ tájképi érték
    arhitekturna vrednota ▸ építészeti érték
    umetniška vrednota ▸ művészeti érték
    Glavna žirija je v mednarodni tekmovalni sekciji posebej pohvalila umetniške vrednote filmov. ▸ A nemzetközi versenyszekció zsűrije külön megdicsérte a filmek művészeti értékét.
    nacionalna vrednota ▸ nemzeti érték
    neprecenljiva vrednota ▸ felbecsülhetetlen érték
    Slovenske vode so neprecenljiva vrednota, katerih vrednosti se ni mogoče izraziti v ekonomski ceni. ▸ Szlovénia vizei felbecsülhetetlen értéket képviselnek, melynek értékét lehetetlen gazdasági árban kifejezni.
    dragocena vrednota ▸ nagy érték
    izjemna vrednota ▸ kivételes érték
    estetske vrednote ▸ esztétikai értékek
    ogrožati vrednote ▸ értékeket veszélyeztet
    ohraniti vrednote ▸ értékeket megőriz
    V okviru razvojnega programa želijo ohraniti naravne vrednote in vrhunsko kakovost krajine. ▸ A fejlesztési program keretében szeretnék megőrizni a természeti értékeket és a táj kiváló minőségét.
    zavedati se vrednot ▸ értékekkel kapcsolatos

    3. (vrednost; pomembnost) ▸ érték
    Edina vrednota urada je v tem, da ga banke pridno obveščajo o vseh finančnih transakcijah večjih od določenega zneska. ▸ A hivatal egyetlen értéke az, hogy szorgalmasan tájékoztatja a bankokat minden, egy bizonyos összeg feletti pénzügyi tranzakcióról.
    Kakšen nasvet lahko ponudite ženski, ki se zaveda vrednote svojega zdravja in si ne zna pomagati iz začaranega kroga stresa? ▸ Milyen tanácssal szolgálhat egy nőnek, aki tudatában van, hogy milyen fontos az egészsége, és nem tud kitörni a stressz megbabonázott körforgásából?
    Sploh pa se je vrednota otroka povečala, starši se čutijo bolj odgovorne, da zagotovijo otrokom čim boljše možnosti za njihovo rast in razvoj. ▸ Általánosságban pedig elmondható, hogy nőtt a gyermek értéke, a szülők nagyobb felelősséget éreznek azért, hogy minél jobb feltételeket biztosítsanak gyermekük növekedéséhez és fejlődéséhez.
  • zavédeti se (-vém se) perf. refl. glej zavedati se | zavedeti se
  • zavóženost (-i) f pog. pren. rovina, fallimento; sfascio, sfacelo:
    zavedati se lastne zavoženosti essere coscienti del proprio fallimento
Število zadetkov: 17