zatre|ti [é] (-m) zatirati
1. škodljivce: vertilgen
zatreti bolhe/stenice/uši v (etwas) entflohen/entwanzen/entlausen
2. unterdrücken, niederringen
v kali zatreti im Keim ersticken
zatreti upor eine Revolte niederschlagen
Zadetki iskanja
- zatréti to suppress; to crush (down), to put down; to exterminate, to extirpate; to quell
brezobzirno zatréti to suppress ruthlessly
zatréti upor to put down (ali to stamp out) a rebellion
zatréti zlorabe to stamp out (ali to do away with) abuses - zatréti opprimer, étouffer; exterminer, extirper, anéantir, détruire
ki se ne da zatreti inextirpable - zatréti (-trèm) perf. glej zatirati | zatreti
- zatréti -tarem i -trem, zatri -ite, zatrl -a
1. utamaniti, uništiti: zatreti mrčes
2. zatrti: zatreti človeka, rod
3. suzbiti: zatreti bolezen - zatréti extirpar; aniquilar; exterminar; oprimir, reprimir; desarraigar
ki se ne da zatreti inextirpable - zatréti -trèm dov., ви́коренити -ню док., ути́снути -ну док.
- zatréti -trèm dov.
1. a extermina, a distruge
2. a asupri, a oprima, , a reprima, a împila
3. a înăbuşi, a sufoca - enérgičen energetic; strenuous; (ukrep, mera, sredstvo) forcible, drastic; powerful; active, vigorous
enérgično (prislov) energetically
enérgično protestirati to protest energetically
enérgično zatreti nemire to suppress disturbances forcibly (ali drastically)
enérgično se braniti to defend oneself stubbornly - kal3 ženski spol (kali …) rastlinstvo, botanika der Keim (tudi figurativno), der Keimling
odstraniti kali entkeimen
odstranitev kali die Entkeimung
v kali zatreti figurativno im Keim ersticken, abwürgen - kál botanika germ; bud; seed
v káli in germ
zatreti v káli (zadevo, afero) to nip (an affair) in the bud - kál1 germe moški spol
kali pognati germer
bolezenska kal germe pathogène (ali d'une maladie)
biti v kali v se trouver (ali être) en germe dans quelque chose, se trouver à l'état embryonnaire dans quelque chose
nekaj v kali zatreti, zadušiti étouffer quelque chose dans l'œuf - kál (-í) f
1. germe (tudi pren.):
pren. kal razdora il germe della discordia
2. biol. germe:
bolezenske kali germi di malattia, patogeni; batteri
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kaj v kali zatreti, zadušiti sopprimere qcs. in, nel germe
min. kristalizacijska kal germe cristallino, di cristallizzazione - klíca botanika, zoologija germ, (kal) seed, bud; shoot, sprout; (zametek) origin
v klíci in germ
v klíci zatreti, zadušiti to nip in the (very) bud, to stifle in embryo - krí1 (krví) f
1. fiziol. sangue:
kri brizga, teče iz nosa, ust il sangue schizza dalla ferita, corre dal naso, dalla bocca
kri se mu je curkoma ulila il sangue sgorgò a fiotti
dati, odvzeti kri dare, donare, cavare il sangue
izkašljati, pljuniti kri sputare sangue
strjena kri sangue coagulato
rdeč kot kri rosso sangue
človeška, živalska kri sangue umano, animale
biti oškropljen s krvjo essere macchiato di sangue
ožuljen do krvi coi piedi feriti
s krvjo zalite oči occhi iniettati di sangue
puščati kri salassare, cavare il sangue (a)
dajalec, darovalec krvi donatore di sangue
pren. na bojišču je lila kri v potokih sul campo di battaglia scorrevano fiumi di sangue
darovati, dati, prelivati kri (za svobodo) dare, versare il proprio sangue (per la libertà)
boriti se do zadnje kaplje krvi battersi fino all'ultimo sangue
2. (kri kot nosilec temperamenta, čustvenega stana, spolnosti, nekaterih značajskih posebnosti) sangue:
krotiti svojo kri frenarsi, controllarsi
biti burne in nagle krvi avere il sangue caldo, bollente
ohraniti hladno kri mantenere il sangue freddo
pren. biti brez krvi (osebe iz zgodbe) essere esangue
kri mu je zavrela il sangue gli montò alla testa
kri se mu je umirila si è calmato
to mu je v krvi (questo) ce l'ha nel sangue
3. (izraža sorodstveno, socialno, poklicno pripadnost) sangue:
(človek) mešane krvi di sangue misto
kri njene krvi sangue del suo sangue
biti plebejske, plemenite krvi essere di sangue plebeo, aristocratico
modra kri se ji pretaka po žilah è di sangue blu
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kri ni voda buon sangue non mente
kri mu je planila, udarila v glavo arrossì fortemente
pren. dejanje, ki ga opere le kri un atto che può essere lavato solo nel sangue
(nedolžna) kri vpije po maščevanju il sangue innocente chiama vendetta
kri mu je zastala, zledenela (v žilah) si sentì ghiacciare il sangue nelle vene
pren. postati meso in kri realizzarsi
piti (komu)
kri succhiare il sangue (a)
pren. broditi po krvi sguazzare nel sangue
biti, ležati v krvi essere coperto di sangue
zatreti upor v krvi, s krvjo soffocare la rivolta nel sangue
imeti ribjo kri non scomporsi mai
po naftovodih teče rjava kri negli oleodotti scorre il petrolio
mlaka krvi lago, pozzo di sangue
pren. biti žejen krvi, hlepeti po krvi aver sete di sangue
koga pretepsti do krvi picchiare qcn. a sangue
med. naval krvi congestione
transfuzija krvi trasfusione del sangue
anat. arterialna, venozna kri sangue arterioso, venoso
PREGOVORI:
mlada kri se ne zataji buon sangue non mente
mlada kri mirno ne stoji ogni puledro vuol rompere la sua cavezza - mèč (-a) m
1. spada; knjiž. brando, ferro; šalj. durlindana:
izdreti, izvleči, potegniti meč sguainare la spada
opasati si meč cingere la spada
vihteti meč brandire la spada
ročaj, ščitnik, rezilo, konica meča manico, coccia, lama, punta della spada
pren. dvorezni meč spada a doppio taglio (tudi pren.)
prekrižati meče incrociare i ferri
uničiti z ognjem in mečem mettere a ferro e fuoco
2. pren. spada:
meč pravice la spada della giustizia
3. nareč. bot. spadacciola, gladiolo (Gladiolus segetum)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zatreti upor z ognjem in mečem soffocare la rivolta col ferro e col fuoco
pren. Damoklejev meč la spada di Damocle
požiralec mečev mangiatore di spade
PREGOVORI:
kdor meč rabi, ga meč pohabi chi di spada ferisce, di spada perisce - ôgenj (ôgnja) m
1. fuoco; ekst. (požar) incendio:
ogenj gori, plapola, tli, ugaša il fuoco arde, fiammeggia, cova, si spegne
na ognjišču prasketa ogenj sul focolare scoppietta il fuoco
kuriti, zanetiti, pogasiti ogenj accendere, spegnere il fuoco
ogenj! fuoco!
2. pren. (vir toplote za kuhanje) fuoco:
kuhati, peči na močnem, slabem ognju cuocere a fuoco intenso, debole
3. pren. fuoco, ardore; fiamma:
imeti ogenj v srcu ardere di fuoco interiore
biti poln ognja avere il fuoco addosso
4. pren. (žarenje) chiarore, bagliore; rosso di sera:
ogenj večerne zarje il rosso del tramonto
5. voj. fuoco; tiro:
strojnični, topovski ogenj fuoco delle mitragliatrici, dei cannoni
navzkrižni ogenj fuoco incrociato
ogenj! fuoco!
protiletalski, ladijski, kopenski, baražni ogenj tiro antiaereo, navale, terrestre, di sbarramento
6. voj. (boj) battaglia, combattimento, fuoco:
dozdaj še ni bil v ognju non ha ancora avuto il battesimo del fuoco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. komaj odpre usta, že je ogenj v strehi appena apre la bocca che già scoppia la lite
bruhati ogenj in žveplo na nasprotnika attaccare aspramente l'avversario, fare fuoco e fiamme sull'avversario
pog. bljuvati ogenj in žveplo schizzare veleno
pog. imaš ogenj? mi accendi (la sigaretta)?
dati za koga roko v ogenj mettere la mano sul fuoco per qcn.
prilivati olje na ogenj gettare olio sul fuoco
iti za koga v ogenj gettarsi nel fuoco per qcn.
imeti dve železi v ognju mettere troppa carne al fuoco
prekaliti se v ognju temprarsi nel fuoco
biti med dvema ognjema trovarsi fra due fuochi
igrati se z ognjem scherzare col fuoco
zatreti kaj z ognjem in mečem sopprimere col ferro e col fuoco
biti živ ogenj avere il fuoco, l'argento vivo addosso
bati se koga kakor živega ognja aver paura di qcn. come il diavolo dell'acqua santa
iti kakor ogenj po deželi diffondersi in un baleno
bengalični ogenj bengala
Elijev ogenj fuoco di Sant'Elia
grški ogenj fuoco greco
olimpijski ogenj fuoco olimpico
rel. večni ogenj (pekel) il fuoco eterno
metalec ognja lanciafiamme
požiralec ognja mangiafuoco
teh. v ognju obstojen resistente al fuoco, refrattario, ignifugo
taborni ogenj fuoco, falò
igre, šport. med dvema ognjema palla a sfratto
PREGOVORI:
osmojena mačka se ognja boji cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda
ni dima brez ognja non c'è fumo senza arrosto - preventiva je boljša kot kurativa frazem
(pregovor) ▸ jobb a bajt megelőzni, mint kezelni
Ministrstvo se je odločilo alkoholizem zatreti že v kali in se ravna po preverjenem načelu, da je boljša preventiva kot kurativa. ▸ Az alkoholizmust már csírájában el akarja fojtani a minisztérium, és a „jobb a bajt megelőzni, mint kezelni‟ bevált elvét alkalmazza.
Sopomenke: bolje preventiva kot kurativa, bolje je preprečiti kot zdraviti - stenic|a ženski spol (-e …) živalstvo, zoologija die Wanze, -wanze (cvetna Blumenwanze, drevesna Baumwanze, rdečenoga drevesna Rotbeinige Baumwanze, golobja Taubenwanze, harlekinska Harlekinwanze, kapusna Kohlwanze, listna Blattwanze, zelena listna Grüne Blattwanze, ostroroba Randwanze/Saumwanze, posteljna Bettwanze, mehiška posteljna Große Bettwanze/ die Kegelnase, siva Graue Netzwanze)
listonoga stenica die Blattfußwanze
mrežasta stenica die Netzwanze
paličasta stenica die Stelzenwanze
plavajoča stenica die Schwimmwanze
roparska stenica die Raubwanze/Schreitwanze (prašna Gemeine Kotwanze)
skorjasta stenica die Rindenwanze
ščitasta stenica (ploščica) die Schildwanze/Stinkwanze, (drevesna stenica) die Baumwanze
talna stenica die Grundwanze
travniška stenica die Blindwanze/Weichwanze
usnjata stenica die Lederwanze
zajedalska stenica die Plattwanze
jagodna stenica agronomija in vrtnarstvo die Beerenwanze
zatreti stenice v (etwas) entwanzen - uš1 ženski spol (-i …) die Laus
poln uši verlaust
obirati uši lausen
zatiranje uši die Entlausung
zatirati/zatreti uši entlausen
| figurativno človek: das Ekel, das Miststück
figurativno jesti kot uš ein Loch im Magen haben