zase|sti [é] (-dem) besetzen (ponovno wiederbesetzen); kapacitete: auslasten
ne zasesti mesta, sedeža: [offenhalten] offen halten, [freihalten] frei halten
Zadetki iskanja
- zasésti to occupy
zasésti položaj vojska to occupy (ali to take) a position
zasésti prestol to ascend the throne, to come to the throne - zasésti occuper
zasesti prestol monter sur le trône, accéder au trône - zasésti (-sédem) perf. glej zasedati | zasesti
- zasésti -sedem, zasedi -te, zasedel -dla i zasel -ela
1. zasjesti (-se-): zasesti službeno mesto
2. zauzeti: zasesti prostor pri mizi; z vojaštvom zasesti vse dohode v mesto
vojskom zauzeti sve prilaze u grad
3. zasesti konja uzjahati konja
4. posjesti, okupirati: zasesti deželo
5. podijeliti, podeliti: zasesti vloge v gledališču
podijeliti, dodijeliti (-de-) uloge glumcima - zasésti ocupar
zasesti prestol subir al trono - zasésti -sédem dov., зайня́ти займу́ док., окупува́ти -пу́ю док.
- zasésti -sédem dov. a ocupa
- obsedéti -im
1. ostati sjedeći, sedeći: obsedeti pri pozdravljanju; obsedeti na robu postelje; vsi so odšli, samo on je obsedel v sobi
2. ostati, zadržati se, zasjesti, zasesti: nikjer ni dolgo obsedel; hči mu je obsedela
kći mu je ostala usidjelica, usedelica; obsedelje v tretjem razredu
dotjerao je jedva do trećeg razreda - járek ditch; dike, dyke
obdan z járkom (grad, trdnjava) moated
grajski, trdnjavski járek moat
obcestni járek gutter, zastarelo kennel
strelski járek trench
namakalni járek irrigation ditch
prvi, sprednji strelski járek firetrench
kopati járke to dig ditches, trenches
vkopati se v strelske járke to dig oneself in, to trench
vkopan v strelskih járkih entrenched
zateči se v (zasesti) strelske járke to man the trenches
obdati trdnjavo z járkom to moat - mésto (-a) n
1. città; località, centro:
mesto leži, se razprostira ob reki la città si stende lungo le sponde di un fiume
stanovati, živeti v mestu abitare, stare in città
industrijsko, turistično mesto città industriale, località turistica, centro turistico
mesto Trst la città di Trieste
glavno mesto države la capitale del Paese
glavno mesto dežele, pokrajine capoluogo di regione, di provincia
2. luogo, posto; punto:
na osojnih mestih še leži sneg nei luoghi all'ombra c'è ancora la neve
mesta na Luni, primerna za pristanek punti adatti all'allunaggio
parkirno mesto parcheggio, posteggio
šport. startno mesto blocco di partenza
voj. stražarsko mesto posto di guardia
zborno mesto luogo di adunata, di raccolta
3. punto; brano, passo:
varilno mesto punto di saldatura
razložiti nerazumljiva mesta spiegare i passi incomprensibili
4. (prostor) posto:
rezervirati mesti v gledališču prenotare due posti a teatro
posaditi gosta na častno mesto mettere l'ospite al posto d'onore
v hotelih je še prostih mest negli alberghi ci sono ancora posti (letto) liberi
sesti na svoje mesto prendere il proprio posto
5. (položaj, funkcija) carica; posto; sede; funzione:
v vladi je zavzemal mesto notranjega ministra nel governo ricoprì la carica di ministro degli Interni
mesto šole v izobraževalnem procesu la funzione della scuola nel processo della formazione professionale
odborniško, poslansko mesto carica di assessore, di deputato
mesto tajnika un posto di segretario
6. (s števnikom) posto:
doseči, priboriti si drugo, tretje mesto conquistare il secondo, il terzo posto
zasesti prvo mesto piazzarsi al primo posto
7. na licu mesta (v adv. rabi) (na kraju samem) sul posto; (brez oklevanja) immediatamente
8. mat. posizione;
decimalno mesto decimale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
samo parlament je primerno mesto za reševanje takih problemov soltanto il parlamento è la sede adatta per la soluzione di tali problemi
zdaj ni mesta za pesimizem bando al pessimismo!
vprašanje je dobilo mesto v časopisju il problema è stato ampiamente trattato dalla stampa
imeti mesto v orkestru essere un orchestrale
priznati komu mesto, ki mu gre riconoscere a uno il posto che gli spetta
pren. bil je na mestu mrtev morì sul posto
pripombe niso na mestu i rimproveri sono fuori posto
pren. naš šport stoji na mestu il nostro sport segna il passo
biti ob pravem času na pravem mestu essere al posto giusto nel momento giusto
fant ima glavo na pravem mestu il ragazzo ha la testa a posto, sulle spalle
če bi bil jaz na tvojem mestu se fossi al tuo posto, se fossi in te...
zadeti koga na najbolj občutljivem mestu colpire qcn. nel vivo
stvari postaviti na pravo mesto mettere le cose al loro posto
šport. (tudi pren.) korakati na mestu segnare il passo
film. filmsko mesto cinecittà
lingv. mesto akcenta, artikulacije posizione dell'accento; punto, luogo di articolazione
urb. jedro mesta centro storico
odprto mesto città aperta
šport. skok z mesta salto da fermo
polit. volilno mesto sede elettorale - okupirati glagol
1. (zavzeti z vojaško silo) ▸ megszáll, okkupálvojska okupira ▸ hadsereg megszállarmada okupira državo ▸ a hadsereg megszállja az országotokupirati ozemlje ▸ területet megszállokupirati deželo ▸ országot megszállNe bi se mogel sprijazniti s tem, da bi deželo okupirala tuja vojska. ▸ Nem tudnék belenyugodni abba, ha egy idegen hadsereg megszállná az országot.okupirati državo ▸ országot megszállMed drugo svetovno vojno je nemška armada okupirala celotno ukrajinsko ozemlje. ▸ A második világháború alatt a német hadsereg Ukrajna teljes területét megszállta.
2. izraža neodobravanje (množično zasesti) ▸ ellep, megszállturisti okupirajo ▸ turisták megszálljákOtok Phuket je bil med prvimi, ki so ga okupirali turisti. ▸ Phuket volt az egyik első sziget, amelyet elleptek a turisták.navijači okupirajo ▸ szurkolók megszálljákavtomobili okupirajo ▸ autók ellepikV zadnjih desetih letih so Ljubljano okupirali avtomobili. ▸ Az elmúlt tíz évben az autók ellepték Ljubljanát.okupirati ulice ▸ utcákat megszálldobesedno okupirati ▸ szó szerint ellep, szó szerint megszállŠe danes zbiram plišaste igrače, ki so dobesedno okupirale mojo sobo. ▸ Még mindig gyűjtöm a plüssjátékokat, amelyek szó szerint ellepték a szobámat.
Skoraj nepopisna gneča je v dopoldanskih urah dobesedno okupirala razstavišče. ▸ A délelőtti órákban szinte leírhatatlan tömeg lepte el a kiállítóteret.množično okupirati ▸ tömegesen megszáll, tömegesen ellep
3. (zahtevati veliko pozornosti) ▸ leköt, lefoglalpopolnoma okupirati ▸ teljesen lefoglalokupirati misli ▸ gondolatokat lekötDružinske težave bodo popolnoma okupirale vaše misli. ▸ A családi problémák teljesen lekötik a gondolatait.
Prijatelji vas bodo okupirali, preveč časa boste preživeli z njimi, zato se jih boste seveda naveličali. ▸ A barátok lekötik majd önt, túl sok időt tölt velük, és természetesen megunja őket.
Jaz sem se potem kmalu odselila od doma in služba me je okupirala. ▸ Aztán hamarosan elköltöztem otthonról, és a munka teljesen lefoglalt. - ponovno erneut, wiederholt, neuerlich; (večkrat) wiederholt, verschiedentlich; (še enkrat) nochmals, abermals; wieder …, wieder- (vzpostaviti wiederherstellen, oživiti [wiederbeleben] wieder beleben, wiederbeleben, srečati wiedertreffen, izvesti [wiederaufführen] wieder aufführen, izvoliti [wiederwählen] wieder wählen, najti [wiederfinden] wieder finden, wiederfinden, odkriti [wiederentdecken] wieder entdecken, wiederentdecken, odpreti [wiedereröffnen] wieder eröffnen, osvojiti wiedererobern, postaviti [wiedereinsetzen] wieder einsetzen, priskrbeti wiederbeschaffen, priklicati v zavest [wiederbewußtmachen] wiederbewusstmachen, rojen [wiedergeboren] wieder geboren, se pojaviti [wiederauftauchen] wieder auftauchen, se prebuditi wiedererwachen, srečati koga (jemandem) wiederbegegnen, uporabiti [wiederverwenden] wieder verwenden, usposobiti wiederinstandsetzen, vklopiti wiedereinschalten, zasesti wiederbesetzen, združiti [wiedervereinigen] wieder vereinigen, videti [wiedersehen] wieder sehen); nach- (kovati nachprägen, zmleti nachmahlen, zahtevati nachfordern, osvetliti nachbelichten, prebrati nachlesen, pregledati nachprüfen, umeriti nacheichen, zakrvaveti nachbluten); auf- (pobarvati auffärben); rück- (dobiti/pridobiti rückgewinnen, naseliti rücksiedeln); zurück- (osvojiti zurückerobern, priti v roke koga zurückfallen an)
ponovno cepiti nachimpfen, wiederimpfen - prázen (à) vide, vacant, creux , (ničev) vain
prazen alarm, strah fausse alarme (ali alerte)
prazne besede paroles en l'air (ali insignifiantes), familiarno du vent
prazna denarnica bourse ženski spol plate (ali vide)
prazna glasovnica billet moški spol (de vote) blanc
prazna glava tête ženski spol creuse (ali vide)
prazna patrona cartouche ženski spol à blanc
prazno stanovanje appartement moški spol vacant
prazna stran page ženski spol en blanc
prazen tek (tehnika) marche ženski spol à vide, figurativno jeu moški spol inutile
prazno upanje espoir moški spol vain
prazna vera superstition ženski spol
za prazen nič se smejati rire pour un rien
gledati v prazno (figurativno) regarder dans le vague
vrniti se praznih rok s'en retourner (ali revenir) les mains vides (familiarno bredouille)
zadeti v prazno (zgrešiti cilj) manquer le but
zasesti prazno (delovno) mesto combler une vacance - prestol [ê] moški spol (prestóla …) der Thron
dedič prestola der Thronerbe, Kronerbe
dedinja prestola die Thronerbin
pravica do prestola die Thronberechtigung
postavitev na prestol die Inthronisation, die Thronbesteigung
pretendent na prestol der Thronanwärter
stopiti/sesti na prestol/zasesti prestol den Thron besteigen
vreči s prestola entthronen (tudi figurativno)
odpoved prestolu der Thronverzicht, die Abdankung
odpovedati se prestolu abdanken - préstol throne
(ki je) brez préstola throneless
dedič préstola heir to the throne
zasedba préstola accession to the throne
posaditi, postaviti na préstol koga to enthrone
zopet postaviti na préstol to restore to the throne
pahniti s préstola, vreči s préstola to dethrone
priti na préstol, zasesti préstol to accede to the throne, to come to the throne, to mount the throne
slediti na préstolu to succeed to the throne - prêstol trono m
pretendent na prestol pretendiente m al trono
odpoved prestolu abdicación f
nasledstvo na prestolu sucesión f al trono
naslednik na prestolu heredero m del trono
zasedba prestola advenimiento m al trono
odpovedati se prestolu abdicar
pahniti s prestola destronar
zasesti prestol subir al trono - próstor espacio m ; plaza f ; (sedež) asiento m ; (v gledališču) localidad f ; lugar m , sitio m
prazen prostor asiento m desocupado, plaza f libre
zaseden do zadnjega prostora atestado, abarrotado
(naredite) prostor! ¡apártense!; ¡dejen paso!
v tej dvorani je prostora za 20 oseb en esta sala caben veinte personas
odkazati komu prostor indicar a alg un asiento
napraviti prostor za hacer sitio a (ali para), (stopiti na stran) apartarse a un lado, retirarse
odstopiti komu svoj prostor ceder el asiento a alg
pustiti prostor za dejar sitio a (ali para)
rezervirati prostor reservar una plaza, (v gledališču) reservar una localidad
(za)vzeti mnogo prostora ocupar mucho lugar
zasesti (svoj) prostor ocupar un asiento - stratéški (-a -o) adj. voj. strategico (tudi ekst.); star. nevralgico:
strateški načrt piano strategico
zasesti strateške točke impadronirsi dei punti strategici
strateška letala aerei strategici
strateške rakete missili strategici, intercontinentali
strateške surovine materie prime d'importanza strategica
strateški umik ritirata strategica - teritórij (-a) m (ozemlje) territorio; zona:
naseliti, zasesti določen teritorij popolare, occupare un certo territorio
poplavni teritorij zona alluvionale