Franja

zapi|sati (-šem) zapisovati aufschreiben, niederschreiben, zu Papier bringen, da se ne pozabi: festhalten; na kratko, bežno: notieren, niederwerfen, aufs Papier werfen; (delati zapiske) mitschreiben
zapisati v zapisnik zu Protokoll nehmen
zdravnik zdravila: verschreiben, verordnen; tehnika aufzeichnen, registrieren, verzeichnen, (posneti) aufnehmen, aufzeichnen
figurativno zapisati s črno kredo v dimnik (odpisati) in den Schornstein/in den Mond schreiben
zapisati si za uho sich (etwas) hinter die Ohren schreiben
zapisati v veter in den Rauch schreiben

zapisáti i zapísati -pišem, zapiši -te, zapisao/-ala
1. zapisati: zapisati ime, tekst
2. upisati: zapisati učenca v šolo, sina v društvo "Partizan"; zapisati se v šolo
3. zabilježiti, zabeležiti sebi što: zapisati si kaj v notes
4. propisati, prepisati: zapisati bolniku zdravila
5. zapisati se hudiču prodati se đavolu
6. zavještati, ostaviti: zapisati sinu hišo
7. zavesti: zapisati v uradno knjigo
8. zapisalo se mi je
zapisalo mi se, pogriješio sam pri pisanju; zapisan smrti; biti dobro zapisan pri kom

zapísati to write down; to note down; to jot (down); to put down (za for); to register

zapísati voznika zaradi prehitre vožnje to take down a motorist's name and address for speeding (ali for exceeding the speed limit)
zapísati si to take a note (of), to take down
zapišite me za 50.000 tolarjev put me down for 50,000 tolars
zapisan noted down, registered, jotted down
biti dobro zapisan pri kom (figurativno) to be well thought of by someone, (pogovorno) to be well in with someone
on je dobro (slabo) zapisan pri meni (figurativno) he is in my good (bad, black) books
slabo je zapisan pri svojem šefu he is in a tough spot with his boss
smrt mu je zapisana v obrazu arhaično he has the seal of death in his face

zapísati mettre (ali consigner, coucher) par écrit, écrire, inscrire, noter, prendre note de ; (zdravilo) prescrire, ordonner

zapisati se (pomotoma) faire une faute d'orthographe, mal orthographier, familiarno écrire de travers
dobro (slabo) biti zapisan pri kom (figurativno) être bien (mal) vu par quelqu'un, (n') avoir (pas) la cote auprés de quelqu'un, (n') être (pas) dans les bonnes grâces (ali dans les petits papiers) de quelqu'un
smrti zapisan voué à la mort

zapísati (-píšem) | zapisováti (-újem)

A) perf., imperf.

1. notare, annotare, prender nota, registrare; scrivere, prescrivere:
zapisati podatke annotare i dati
zapisati zvok na magnetofonski trak registrare il suono su nastro magnetico
med. zapisati dieto prescrivere una dieta
zapisati svoje ime scrivere il proprio nome

2. (določiti za dediča) lasciare per testamento, lasciare:
v oporoki zapisati komu posestvo lasciare a qcn. per testamento il podere

3. (vnesti, vnašati) iscrivere, mettere:
zapisati v seznam mettere nell'elenco

4. pren. condannare:
zapisati smrti, pozabi condannare alla morte, all'oblio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. čas vselej zapiše pravično sodbo il tempo fa giustizia da solo
zapisati življenje glasbi darsi, dedicarsi alla musica
zapisati kaj na svoj račun essere colpevole di qcs.
pog. kam je to za zapisati? ma guarda un po'!, questa è proprio bella!
knjiž. naše gospodarstvo zapisuje vidne uspehe la nostra economia registra bei successi
zapisati v debet, v kredit segnare a debito, a credito
zapisati opombo contronotare
jur. zapisati vdovščino sopraddotare

B) zapísati si (-píšem si) | zapisováti si (-újem si) perf., imperf. refl. scrivere, annotare, annotarsi:
iron. to si zapiši v spomin, za uho questo ricordatelo bene
iron. zapisati si kaj s kredo v dimnik scrivere sulla sabbia

C) zapísati se (-píšem se) perf. refl.

1. scrivere per errore

2. pren. darsi, dedicarsi, votarsi:
zapisati se politiki darsi alla politica
z vso dušo zapisati se delu za brezdomce darsi anima e corpo all'assistenza dei senza patria
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zapisati se hudiču vendere l'anima al diavolo
ob popisu se je zapisal za Slovenca al censimento si dichiarò sloveno
misel se mu je zapisala v spomin il pensiero gli si impresse nella memoria
zapisati se v svetovno poezijo iscriversi nel novero dei maggiori poeti del mondo

zapísati notar; anotar; poner por escrito ; (vpisati) inscribir

biti dobro zapisan pri kom (fig) estar bien conceptuado por alg, fam tener buen número

zapísati -píšem dov., записа́ти -пишу́ док.

zapísati -šem dov. a nota, a scrie, a însemna

evidentírati -am nedov., dov., записа́ти -пишу́ док., запи́сувати -сую недок., облікува́ти -ку́ю док., обліко́вувати -вую недок.

knjížiti -im nedov., записа́ти -пишу́ док.

vpísati vpíšem dov., вписа́ти впишу́ док., записа́ти -пишу́ док., зареєструва́ти -ру́ю док.

datírati -am
1. datirati, zapisati datum
2. odrediti, ustanoviti datum nastanka
3. potjecati (-ticati), vući podrijetlo, poreklo

brême load; burden; (tovor) cargo, freight; charge; (teža) weight, charge; (trud) trouble; figurativno encumbrance

davčna brêmena taxespl
javna brêmena public charges
v brême (koga, komu) against someone's account, to someone's debit
natovorjen, obložen z brêmenom saddled with a burden
olajšati brême to ease the burden
biti komu v brême to be a burden to someone, to be a drag on someone
stroški gredo v moje brême the expenses are to be charged to my account
padel je občini v brême he became a charge on the parish
zapisati znesek komu v brême to debit someone's account (with)

črn (-a, -o)

1. barva: schwarz; -schwarz (zelo/čisto tiefschwarz, kot tinta tintenschwarz, kot oglje pechschwarz, kohlschwarz, vranje rabenschwarz, zamolklo, brez leska mattschwarz)
črn kot noč nachtschwarz, schwarz wie ein Rabe

2. figurativno (mračen) misli: schwarz, schwer
(nesrečen) črn dan ein schwarzer Tag
črni petek der schwarze Freitag
(obešenjaški) črni humor schwarzer Humor/Galgenhumor
(mučen) revščina: drückend; skrb: quälend

3. (negativen) schwarz (črna duša eine schwarze Seele)
črna ovca das schwarze Schaf
igre: črni mož der schwarze Mann, der Butzemann
črni Peter der Schwarze Peter ( figurativnopodtakniti črnega Petra den Schwarzen Peter zuschieben)
črna nehvaležnost schnöder Undank
(zlohoten) böse (naklep Absicht, gledati ansehen)

4. (nezakonit) schwarz, Schwarz- (gradnja der Schwarzbau)
na črno iti čez mejo, kupiti: schwarz, Schwarz- (delati schwarzarbeiten, pfuschen; delo die Schwarzarbeit; človek, ki dela … der Schwarzarbeiter; nakup der Schwarzkauf; voziti se [= brez vozovnice] schwarzfahren; vožnja die Schwarzfahrt; potnik der Schwarzfahrer; poslušati schwarzhören; ribariti schwarzfischen; zaklati schwarzschlachten; zakol die Schwarzschlachtung)
črna borza der Schwarzhandel
črni trg schwarzer Markt
črna lista die schwarze Liste
črna magija die schwarze Kunst
črna maša die schwarze Messe/Teufelsmesse

5. hrana, pijača:
črn kruh schwarzes Brot/ das Schwarzbrot/ Graubrot
črno vino ➞ → vino
črni poper schwarzer Pfeffer
črna kava der Mokka
piti črno kavo brez mleka: den Kaffee schwarz trinken

6. (črnokožen) schwarz
figurativno črna Afrika (podsaharska) Schwarzafrika
črna celina der schwarze Erdteil

7. od udarcev: blau
pretepsti, da bo ves črn grün und blau schlagen

8.
tehnika črni lot das Schwartzlot
tehnika črni premog die Steinkohle
črni smodnik das Schwarzpulver
tehnika črna lužina die Schwarzlauge
tehnika črna pločevina das Schwarzblech
črna praha agronomija in vrtnarstvo die Schwarzbrache
lovstvo črna divjad das Schwarzwild
lovstvo črna kurjad das Auergeflügel
medicina črno blato der Blutstuhl
črna smrt (kuga) der schwarze Tod
medicina črne koze Pocken množina
črna točka v prometu: der Unfallschwerpunkt
zgodovina črna vojska der Landsturm
zgodovina črna srajca das Schwarzhemd
politika črni množina die Schwarzen množina
voliti črne schwarz wählen
|
zapisati s črno kredo v dimnik (odpisati) in den Schornstein schreiben
ponoči so vse krave črne bei Nacht sind alle Katzen grau
➞ → črno; ➞ → črno-bel; ➞ → črnolisast/-obrobljen/-pegast

čŕn (-a -o)

A) adj.

1. (ki je barve kot oglje, saje) nero:
črni lasje capelli neri
črn maček gatto nero
črna obleka abito nero
sivkasto, vranje, zamolklo črn nero grigio, nero corvino, nero cupo
črn kot oglje, kot vrag nero come il carbone, come la pece

2. (ki je temne barve) nero, scuro:
črn dim fumo nero
črne oči occhi neri
črni kruh pane nero
črna kava caffè (nero)
črna moka farina scura
črno pivo birra scura
črno vino vino rosso
svetlolasa ali črna bionda o bruna
film. črnobeli film film in bianco e nero
črn od sonca (zagorel) abbronzato
bot. črni ribez ribes nero
bot. črna murva gelso nero
črna redkev rafano nero
pren. garati kot črna živina lavorare come un negro
plačal bo, da bo črn la pagherà cara
nabiti koga, da bo ves črn picchiare qcn. di santa ragione

3. (neprijeten; ki vsebuje zlobo; poudarja pomen samostalnika) nero:
črne misli pensieri neri
črna duša anima nera
črna ovca pecora nera
črna zavist, zloba invidia, cattiveria nera

4. pren. (nepošten, nezakonit) nero:
črna borza borsa nera, mercato nero
črni fondi fondi neri

5. pren. (klerikalen; desničarski; fašističen) nero:
črna aristokracija aristocrazia nera
črna srajca camicia nera
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
publ. črni kontinent il continente nero, l'Africa
pren. prikazovati kaj v črnih barvah descrivere qcs. a tinte cupe
črne bukve libro di magia nera
rel. črna maša messa funebre
črna maša (bogokletni obred) messa nera
publ. črna kronika cronaca nera
metal. črna metalurgija siderurgia
polit. črna roka mano nera
črna smrt peste
rel. črna suknja sottana, veste talare
hist. črna vojska milizia territoriale
publ. črno zlato oro nero
črni premog carbon fossile
črni smodnik polvere nera, da sparo
med. črne koze vaiolo
igre črni Peter uomo nero
astr. črna luknja buco nero
metal. črna pločevina lamiera nera
pog. kaj zapisati s črno kredo, v dimnik porci sopra una croce
črna knjiga libro nero
črna obleka abito scuro
aer. črna skrinjica scatola nera
min. črni jantar giaietto

6. bot.
črna gniloba marciume nero
črna bil morella (Solanum nigra)
črna jelša ontano nero, frangola (Rhamnus frangola)
črna malina rovo (Rubus fruticosus); (sadež) mora
črna meta marrubio (Marrubium vulgare)
črna noga gamba nera; ofiobolosi
črna ogrščica senape nera (Brassica nigra)
črna pegavost antracnosi
črna trobenta trombetta da morto, trombetta dei morti (Craterellus cornucopioides)
črni gaber carpinella (Ostrya carpinifolia)
črni koren scorzonera (Scorzonera humilis)
črni oreh noce nero (Juglans nigra)
črni pikec antracnosi
črni teloh elleboro nero, rosa di Natale (Helleborus niger)
črni topol pioppo nero (Populus nigra)
črni trn susino di macchia, pruno prugnolo (Prunus spinosa)
črni bezeg sambuco (Sambucus nigra)
črni luk moli (Allium nigra)
črni trn pruno, spino d'asino (Eryngium)

7. zool.
črna vdova vedova nera (Latrodectus mactans)
črna žolna picchio nero (Pryocopus martius)
črni medved baribal (Enarctos americanus)
črni ostriž persico reale (Perca fluviatilis)
črna brezpalčarka marimonda (Ateles belzebuth)
črna čigra mignattino (Chlidonias nigra)
črna liska folaga (Fulica atra)
črni lemur mococo (Lemur)
črni žužek calandra del grano (Calandra granaria)
PREGOVORI:
ponoči je vsaka krava črna di notte tutti i gatti sono neri (bigi)

B) črni (-a -o) m, f, n šah.
črni il nero
polit. črni in rdeči i neri e i rossi
kilo črnega un chilo di pane nero
liter črnega un litro di (vino) rosso
človek, žena v črnem uomo, donna in abito nero, abito da lutto
nositi črno portare il lutto, essere in lutto
dokazati črno na belem mostrare, dimostrare nero su bianco
ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non prendere niente di niente
delati se črno pred očmi sentirsi mancare
delati na črno fare, svolgere lavoro nero
zidati na črno fare, costruire (la casa) illegalmente, abusivamente, in violazione della legge
ne ziniti ne bele ne črne non aprir bocca, non fiatare, essere muto come una tomba, non sbottonarsi

dímnik (-a) m camino;
tovarniški dimnik, dimnik lokomotive fumaiolo, ciminiera
iron. kaj si zapisati s (črno) kredo v dimnik farci una croce sopra

dnevnik samostalnik
1. (publikacija z novicami) ▸ napilapKupil je nekaj švedskih dnevnikov in se zdaj s težavo prebijal skozi članke. ▸ Vett néhány svéd napilapot és nagy nehezen átrágta magát a cikkeken.
Sem redni bralec vašega športnega dnevnika. ▸ A sportnapilapjuk rendszeres olvasója vagyok.
Sopomenke: dnevni časopis

2. (podjetje) ▸ napilapPri turškem dnevniku trdijo, da so se za prilogo odločili iz solidarnosti. ▸ Egy török napilapban azt állítják, hogy szolidaritásból döntöttek a melléklet mellett.
3. (televizijska oddaja) ▸ híradóPosnetek so predvajali na nacionalki v osrednjem televizijskem dnevniku. ▸ A felvételt lejátszották a nemzeti televízió központi híradójában.
4. (osebni zapiski) ▸ naplóV času brezposelnosti pa bi se mi zdelo pisanje dnevnika popolnoma nekoristno opravilo. ▸ Amikor viszont munkanélküli voltam, a naplóírás teljesen felesleges időtöltésnek tűnt.
Zadnja leta so forumi in spletni dnevniki zamenjali nekdaj priljubljene novičarske skupine. ▸ Az utóbbi években a fórumok és az online naplók felváltották az egykor közkedvelt hírcsoportokat.

5. (uradna evidenca) ▸ naplóPobral je dnevnik in redovalnico in odhitel k izhodu. ▸ Fogta a naplót és az osztálykönyvet, majd kisietett a bejárathoz.
V enem njegovih ladijskih dnevnikov je najti prvi znani evropski zapis o tajfunu. ▸ Az egyik hajónaplójában található a tájfunról szóló első ismert európai feljegyzés.
Nekateri so neobičajno srečanje zapisali v dnevnik prevozov. ▸ A szokatlan találkozást néhányan feljegyezték a fuvarnaplóba.

6. zoologija (vrsta metulja) ▸ nappali lepke
Metulje navadno razdelimo glede na čas njihove dejavnosti na nočne metulje ali nočnike in dnevne metulje ali dnevnike. ▸ A lepkéket általában az éjszakai lepkék és a nappali lepkék csoportjára osztjuk, attól függően, hogy a nap melyik szakában aktívak.

družabno omrežje stalna zveza
(spletna aplikacija) ▸ közösségi hálózat, közösségi hálóČe lahko sodimo po objavah na družabnih omrežjih, oba obožujeta hribe. ▸ A közösségi hálón közzétett posztjaikból ítélve mindketten imádják a hegyeket.
Ponosna bodoča mama je veselo novico delila preko družabnega omrežja Twitter. ▸ A büszke kismama az örömhírt a Twitter közösségi hálózaton osztotta meg.
Sopomenke: družbeno omrežje

hudíč (-a) m

1. rel. diavolo, demonio; pren. demone:
črn, grd kot hudič nero, brutto come il diavolo
prodati, zapisati se hudiču vendere l'anima al diavolo
izganjati hudiča esorcizzare il demonio
knjiž. hudič zavisti, sovraštva il demone dell'invidia, dell'odio

2. (kot kletvica)
hudič! diavolo!, corpo del diavolo!
tristo hudičev! per mille diavoli!
pri hudiču! per diavolo!, corpo del diavolo!

3. (hudoben človek) demonio:
ta hudič je zmožen vsega è un demonio capace di tutto

4. pog. (izraža negativen odnos do osebe ali stvari)
noben hudič nessuno
vsak hudič chiunque, il primo venuto
vsega hudiča ogni sorta di cose
zaprl je vrata in noben hudič ni mogel notri chiuse la porta e nessuno potè più entrare
vsak hudič bi me rad učil non c'è chi non pensi di potermi ammaestrare
pripovedoval ji je vsega hudiča le raccontò ogni sorta di cose
pa dopovej hudiču babjemu, če moreš vaglielo a dire alla maledetta femmina, se puoi
zamenjal je žarnico, pa je hudič takoj pregorel aveva cambiato la lampadina e quella si bruciò subito

5. pog. pren. (hrup, nemir) diavolo, putiferio:
delati, zganjati hudiča fare un chiasso del diavolo, sollevare un putiferio

6. pog., pren. (neprijetnosti, težave) guai:
hudič bo, če bodo zvedeli se lo vengono a sapere, saranno guai
kadar se ga napije, je z njim hudič quando si ubriaca, sono guai

7. pog. pren. (v povedni rabi)
a) (izraža neprijetnost, težavnost česa)
hudič je, če nihče ne uboga è un guaio se nessuno ubbidisce
b) (izraža nezadovoljstvo nad čim)
hudič je vse skupaj al diavolo tutto quanto

8. (v prislovni rabi izraža visoko stopnjo, močno zanikanje)
bilo je od hudiča vroče faceva un caldo da crepare
na hudiče sem truden sono stanco morto
'Saj je prinesel denar!' 'Hudiča je prinesel!' 'Ma se ha portato i soldi!' 'Soldi un cavolo!'

9. pog. pren. (v medmetni rabi)
a) (izraža močno čustveno prizadetost)
kdo, za hudiča, vas je poslal tja? chi diavolo vi ci ha mandato?
b) (izraža močno zanikanje, omalovaževanje)
hudič, pa taka večerja al diavolo una cena così
c) (izraža podkrepitev trditve)
tristo hudičev, da je res è vero per diavolo, per mille diavoli
č) (izraža jezo nad kom)
hudič naj ga vzame e vada al diavolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. tu ima hudič svoje kremplje vmes qui ci ha messo la coda, lo zampino il diavolo
pog. pren. tam je cel hudič la cosa, la faccenda è estremamente grave, seria
to je vse en hudič è lo stesso, fa lo stesso
kdo pa je to za en hudič?! chi diavolo è costui?!
pog. pren. sam hudič ga je prinesel è il diavolo che l'ha mandato
pog. pren. vse bo hudič vzel andrà tutto al diavolo, in malora
če bo še dolgo tako pil, ga bo kmalu hudič vzel se continua a bere di questo passo, andrà presto all'altro mondo
pren. ne bati se ne biriča ne hudiča non temere neppure il diavolo
imeti hudiča v sebi avere il diavolo in corpo
pren. izganjati hudiča z belcebubom il rimedio è peggiore del male
pog. pren. pojesti hudiča in pol mangiare per quattro
pokazal ti bom hudiča! ti farò vedere io!
pren. kaj izpeljati od hudiča fare una gran cosa
pren. človek od hudiča un diavolo di uomo
pravi hudič, če boš zraven ali ne se ci sei o no, fa lo stesso
pihalo je ko sto hudičev tirava un vento del diavolo
PREGOVORI:
kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo dove il diavolo non fuò, manda una vecchia
hudič v sili še muhe žre il bisogno fa correre la vecchierella
kar hudič prikveka, nima teka la farina del diavolo va in crusca

ironično prislov
(s posmehom) ▸ ironikusanOdlična nanizanka z risanimi liki ironično in kritično prikazuje ameriško družbo. ▸ A kitűnő rajzfilmsorozat ironikusan és kritikusan mutatja be az amerikai társadalmat.
Kot je ironično dejal analitik: "Dobički so bili lažni, večmilijonske nagrade vodstvom družb pa so bile zelo stvarne." ▸ Ahogy az elemző ironikusan megjegyezte: „A nyereségek hamisak voltak, a társaságok vezetőinek kifizetett többmilliós jutalmak azonban nagyon is valóságosak”.