Franja

zanes|ti¹ [ê] (-e me) zanašati
zaneslo ga je er ist ins Schleudern gekommen/geraten, v kako zadevo: er ist hineingeschlittert in

zanes|ti² [ê] (-em) tragen, bringen; bolezen: verschleppen, einschleppen; voda kaj: einschwämmen; človeka v kak kraj ipd.: verschlagen

zanêsti to carry away

avto je zaneslo v stran the car went into a skid, the car skidded
zanêsti koga (figurativno, očarati, navdušiti) to carry someone away
zanêsti se na koga to rely upon someone, to depend on someone
nanj se lahko zaneseš he is as good as his word
nanj se ne moreš zanêsti he is not to be trusted
se nanjo lahko zanesem? is she dependable?
se lahko zanesemo na njegovo besedo? can we rely on his word?
upam, da se lahko zanesem na to I hope I can rely upon it
na to se lahko zaneseš! you may depend upon it!, depend upon it!
zanêsti se na srečo to trust to luck

zanêsti porter quelque chose à, apporter, emporter

zanesti se avoir confiance en, se fier à, compter sur quelqu'un

zanêsti (-nêsem) perf. glej zanašati | zanesti

zanêsti -nesem, zanesi -ite, zanesel -nesla
I.
1. odnijeti, odneti: zanesti pismo na pošto
2. zanesti, donesti: veter je zanesel listje v vežo
3. zaneslo ga je vino
zanijelo ga je vino
4. odnesti, odnijeti, odvući: vihar je zanesel ladjo daleč proč
II. zanesti se osloniti se: nanj se ne morem zanesti

zanêsti -nêsem dov., занести́ -су́ док.

zanêsti -sem dov.
1. a aduce
2. a derapa

zanêsti se
1. a conta, a se încrede, a avea încredere
2. a se sprijini, a se baza

zanes|ti se [ê] (-em se) zanašati se na koga/kaj: sich auf (jemanden/etwas) verlassen, vertrauen auf

zanêsti se glej zanašati se

bližnji samostalnik
ponavadi v množini (o osebi) ▸ közelálló, hozzátartozó, szeretett
Sodelovati morajo vsi, tudi sorodniki, sosedje, vsi bližnji ... ▸ Mindenkit be kell vonni, beleértve a rokonokat, szomszédokat, mindenkit, aki közel áll hozzád ...
Ko se ne moreš zanesti na svoje bližnje, lahko vedno računaš sam nase. ▸ Amikor nem számíthatsz a hozzád közelállókra, magadra mindig számíthatsz.
Nobena dieta ni preveč prijazna, tudi ta ne; brez volje, odrekanja in pomoči bližnjih ne bo nič. ▸ Egyetlen diéta sem túl kegyes, még ez sem; akaraterő, áldozatvállalás és a szeretteink segítsége nélkül semmi sem fog történni.
Včeraj zvečer se je v središču mesta zbralo nekaj tisoč ljudi, ki so se poklonili tragično preminulim in izrazili sožalje njihovim bližnjim. ▸ Több ezer ember gyűlt össze tegnap este a belvárosban, hogy lerója kegyeletét a tragikusan elhunytak előtt, és kifejezze részvétét a hozzátartozóiknak.

intuicija samostalnik
(instinkt) ▸ intuíció, ösztönös megérzésPisanje je potekalo povsem spontano, po intuiciji. ▸ Az írás teljesen spontán módon, intuitíve történt.
Mnogi vam bodo skušali svetovati, a najbolje bo, da se zanesete na svojo intuicijo. ▸ Sokan megpróbálnak majd tanácsot adni, de a legjobb, ha az intuíciódra hagyatkozol.

môči (morem) to be able, to be capable, to be in a position (to do something); to be enabled; (biti sposoben) to have the faculty, to have the capacity

ni môči (ni moč) it is impossible
morem I can
ne morem I cannot, I can't, I am unable, I am incapable
morem samó pohvaliti... I can't help praising, I can only praise, I have nothing but praise for...
ne morem ga trpeti I cannot bear (ali stand) him
če le morem if I can help it
ne morem si kaj, da se ne bi smejal I can't help (ali resist) laughing
on me ne more (figurativno) he can't stand me
ne morejo se (figurativno) they cannot agree
ne morem več (od utrujenosti) I am dog-tired, I am dead with fatigue, I am knocked-up
ne morem si tega privoščiti I cannot afford it
nič ne morem za to it is not my fault
morem samo (reči)... I simply must (say)...
storil bom, kar bom največ mogel I'll do my best, I'll do all I can, I'll do my utmost, I'll do my very (ali level) best
ne bom mogel plačati I shall not be able to pay
obžalujem, da ne morem I regret my inability
ne morem biti brez I cannot go (ali do) without
denar more vse money talks
njemu ne moreš verjeti he is not to be believed
nanj se ne moreš zanesti he is not to be relied upon
moglo bi biti takó it might possibly be so, pogovorno could be

razsejati (razsejem) streuen (tudi fizika), verstreuen; bolezen ipd.: (zanesti) verschleppen

sŕeča fortuna f ; suerte f ; dicha f ; felicidad f ; (uspeh) éxito m

na srečo, k sreči por fortuna, por suerte, afortunadamente, felizmente
na slepo srečo al azar, a la (buena) ventura; al (buen) tuntún; a lo que salga; a la buena de Dios
otrok sreče favorito m de la suerte; fam niño m de la bola; hombre m afortunado
kolo sreče la rueda de la Fortuna
vojna sreča suerte f de las armas, fortuna de la guerra
na največjo srečo para mayor fortuna
sreča v nesreči suerte en la desgracia, desgracia en suerte
opoteča sreča vicisitudes f pl de la fortuna
sreča je opoteča del bien al mal no hay un canto de real
to je res bila sreča! eso sí que ha sido suerte!; ¡qué suerte!
sreča je, da ... es una suerte que...
sreča mi je naklonjena soy afortunado, soy favorecido por la suerte
ima srečo, da ... tiene la suerte de que...
lahko rečem, da sem imel srečo bien puedo decir que he tenido suerte
ne imeti sreče no tener suerte, fam tener mala pata
on ima vražjo srečo tiene una suerte loca
imeti več sreče kot pameti tener más suerte que letras
imeti srečo v nesreči fam caérsele a alg el pan en la miel
imeti veliko srečo tener mucha suerte
nič ne kali moje sreče nada turba mi felicidad
poskusiti (svojo) srečo probar fortuna, probar suerte
prinašati srečo traer suerte
sreča se mu smehlja la fortuna le sonríe
(svojo) srečo najti hacer fortuna
zanesti se na svojo srečo dejarse al arbitrio de la fortuna
želeti komu veliko sreče desear a alg mucha suerte (ali mucha felicidad)
vsak je svoje sreče kovač cada uno (ali cada cual) es artífice de su fortuna; cada uno es forjador de su suerte

vtís (-a) m

1. impronta:
vtisi stopal so še vidni le impronte dei piedi sono ancora visibili

2. impressione; effetto:
dobiti napačen vtis avere un'impressione sbagliata
zanesti se na prvi vtis fidarsi della prima impressione

3. (podoba, videz) immagine, apparenza, parvenza; impressione:
okolje daje vtis zapuščenosti l'ambiente dà l'impressione di abbandono

4. (mnenje, mišljenje) impressione, opinione, sensazione:
imamo vtis, da se jim nikamor ne mudi abbiamo la sensazione che non abbiano alcuna fretta

5. impronta, tipo:
vtis kovanca, medalje il tipo di una moneta, di una medaglia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
narediti vtis na koga fare impressione su qcn.
s potovanja odnesti nepozabne vtise riportare dal viaggio impressioni indimenticabili
pog. pustiti slab vtis fare brutta impressione, non piacere
narediti kaj samo zaradi vtisa fare qcs. soltanto per impressionare
šport. ocena za umetniški vtis punteggio per l'impressione artistica

zaupa|ti¹ (-m) (imeti zaupanje) komu (jemandem) vertrauen, Vertrauen haben zu; (jemandem) sein Vertrauen schenken; (zanesti se na) vertrauen auf, Häuser bauen auf
ne zaupati nicht vertrauen, (jemandem) [mißtrauen] misstrauen
ne zaupati niti toliko, kolikor je za nohtom črnega komu (jemandem) nicht über den Weg trauen