Franja

zamer|a [é] ženski spol (-e …)

1. der Groll; das Übelnehmen
kuhati zamero (jemandem) grollen; etwas gegen (jemanden) haben

2.
priti v zamero es sich verderben mit (jemandem), bei (jemandem) in Ungnade fallen

3.
brez zamere! nichts für ungut!
(boste že oprostili!) Entschuldigung!
prositi za zamero um Verzeihung bitten

zaméra offence; resentment; grudge; displeasure; huff

brez zamére! no offence!, (there is) no offence meant!, no hard feelings!

zaméra rancune ženski spol , disgrâce ženski spol

brez zamere! sans rancune!, ne m'en veuillez pas!, soit dit sans offense (ali sans vouloir vous offenser)!, ne vous en déplaise!
v zamero priti pri kom tomber en disgrâce auprés de quelqu'un, perdre les bonnes grâces de quelqu'un

zaméra (-e) f

1. offesa, rancore, risentimento, ruggine:
povzročiti zamero pri kom causare risentimento in qcn.

2. brez zamere:
nasvidenje, pa brez zamere arrivederci, e scusate tanto
brez zamere, ampak tokrat nimate prav mi scuserà, ma questa volta non ha ragione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. zamera gor, zamera dol, to mu moraš povedati anche a costo di offenderlo, devi dirglielo

zaméra ž zamjera, zamjerka (-mer-): brez -e prosim; v -o priti
zamjeriti se kome, izgubiti nečiju naklonost; prosim za -o
molim da me izvinite, molim, izvinite me; boljša prva kot zadnja zamera
govori otvoreno jer bolje je na početku izgubiti naklonost nego na kraju

zaméra rencor m

brez zamere! ¡no le tome usted a mal!

zaméra -e ž., обра́за -и ж.

zaméra -e ž resentiment

bóljši (-a -e) adj.

1. komp. od dober migliore:
on je dosti, mnogo, precej boljši kot mi lui è molto, assai migliore di noi

2. (ki je višje vrste, ki je namenjen za posebne prilike) migliore, di qualità migliore, buono, speciale:
knjiga tiskana na boljšem papirju libro stampato su carta di miglior qualità
pripraviti boljše kosilo preparare un pranzo speciale

3. (družbeno više stoječ) buono, scelto, speciale, di riguardo, della buona società:
soba za boljše goste camera per ospiti di riguardo
dekle iz boljše družine una ragazza di buona famiglia
šalj. boljša polovica la dolce metà
PREGOVORI:
premislek je boljši kot dan hoda dai tempo al tempo
boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi meglio un uccello in mano che tordo in frasca
boljša je prva zamera kot druga patti chiari amici cari

dôl adv.

1. giù, ingiù:
hoditi gor in dol andare su e giù

2. inter. abbasso:
dol z izdajalci! abbasso i traditori!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. gledati na koga od zgoraj dol guardare qcn. dall'alto in basso
hoditi po sobi gor in dol andare su e giù per la stanza
pog. jedi ne spraviti dol non riuscire a mandare giù il cibo
pren. klobuk dol pred kom cavarsi il cappello, far tanto di cappello a uno
en dinar gor ali dol lira più, lira meno; e crepi l'avarizia
zamera gor, zamera dol, treba je povedati bisogna dire tutto, costi quel che costi, anche se (l'interlocutore) se la prende a male
pren. eden gor, drugi dol, je že tako na svetu il mondo è fatto a scale, chi le scende e chi le sale
PREGOVORI:
zdravje po niti gor, po curku dol il male viene a carrate e va via a once

jez|a [é] ženski spol (-e …)

1. (srd) der Zorn, besna: die Wut
od jeze vor Zorn/Wut, zorn-, wut-
(rdeč zornrot, spačen wutverzerrt, tresoč se zornbebend, wutbebend, pihajoč zornschnaubend)
|
jeza ga obide/zgrabi/popade der Zorn packt (ihn), (er) gerät in Zorn
jeza se ji poleže (ihr) Zorn legt sich
izbruh jeze der Zornesausbruch
nagle jeze jähzornig, (leicht) aufbrausend
peniti se od jeze vor Wut kochen/platzen
pihati od jeze vor Wut schnauben
stresti jezo na seinen Zorn/sein Mütchen kühlen (an)

2. (nejevolja) der Ärger (nemočna ohnmächtiger, nad čim über (etwas), se je razkadila verflog)
čutiti jezo Ärger empfinden
potlačiti jezo den Ärger unterdrücken
stresati jezo na koga seinen Ärger an (jemandem) auslassen
(sitnosti) der Ärger, der [Verdruß] Verdruss, Scherereien množina
povzročati jezo (nejevoljo) böses Blut machen, (sitnosti) [Verdruß] Verdruss bereiten/bringen

3. (zamera) der Groll
kuhati jezo grollen (na koga jemandem)

naj² konj.

1. (uvaja predmetni ali prilastkov odvisnik, ki izraža željo) che, di, ○:
pusti ga, naj vpije lascialo gridare
dal mu je znamenje, naj ga počaka gli fece segno di aspettare

2. (v namernih odvisnikih) perché:
skrij denar, naj ga nihče ne vidi nascondi i soldi perché non li veda nessuno

3. (v dopustnih odvisnikih) anche se:
stori svojo dolžnost, pa naj se svet podre fa il tuo dovere, anche se crolla (dovesse crollare) il mondo
naj bo tako ali drugače, naprej moramo sia così o no, dobbiamo andare avanti
kupil ga bom, naj stane, kar hoče lo comprerò, costi quel che costi

4. (v pogojnih odvisnikih) se:
naj te kdo sliši, pa bo zamera se ti sente qualcuno, si offenderà

tjà adv.

1. lì, là; knjiž. colà (izraža kraj, cilj premikanja; tam):
položi knjige tja i libri mettili là
plašč spravi tja, kjer je bil prej metti il cappotto là dov'era prima
vidi se tja do morja si vede lontano là, fino al mare

2. pren. (izraža približnost trajanja) verso, fino a:
vrnil se bo tja na zimo tornerà verso l'inverno
peli smo tja pozno v noč cantammo fino a tarda notte

3. sem in tja qua e là:
nihati sem in tja oscillare, ballonzolare qua e là

4. tja in tja, tja pa tja (izraža cilj premikanja, ki se noče ali ne more imenovati) in quello e quell'altro posto:
beseda sem, beseda tja in prišlo je do pretepa una parola tirò l'altra finché non si azzuffarono
zamera sem, zamera tja, to bi ji morali povedati può anche offendersi, ma glielo devi dire
sem in tja se zgodi kaj zanimivega di tanto in tanto succede qualcosa di interessante
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
živeti tja v en dan vivere alla giornata
govoriti tja v tri dni spararle grosse
živeti tja v tri dni vivacchiare alla meno peggio