Franja

Zadetki iskanja

  • zadovoljen [ê] (-a, -o) befriedigt
  • zadovolj|en [ó] (-na, -no) zufrieden
    z malim zadovoljen mit wenigem zufrieden, genügsam
    srečen in zadovoljen seelenvergnügt
  • zadovoljèn (-êna -o) adj. soddisfatto, accontentato, appagato
  • zadovoljèn -ena -o zadovoljen: zadovoljen s čim
    zadovoljen čime
  • zadovóljen satisfied (z with); pleased (with), contented (with), content (with)

    malo zadovóljen z dissatisfied with
    zelo sem zadovóljen I am highly satisfied
    zadovóljen s svojo usodo contented with one's lot
    nisem zadovóljen z njim I am not satisfied with him
    biti z malim zadovóljen to be thankful for small mercies
    mama ne bo zadovóljna Mother won't be pleased
    upamo, da boste zadovóljni s poslanim blagom we hope the goods sent will give you full satisfaction
  • zadovóljen content (de), satisfait (de)

    zadovoljen sam s seboj content (ali satisfait) de soi
    na tihem zadovoljen intérieurement heureux
  • zadovóljen (-jna -o) adj. contento, soddisfatto, compiaciuto, pago:
    biti s čim zadovoljen essere contento di qcs.
    PREGOVORI:
    kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni non lasciare il poco per l'assai, ché forse l'uno e l'altro perderai
  • zadovóljen -ljna -o zadovoljan: zadovoljen z malim
    malim zadovoljan; zadovoljen sam s seboj
    zadovoljan sam sobom
  • zadovóljen contento (z con, de) ; satisfecho (z con, de)

    sam s seboj zadovoljen satisfecho consigo (ali de sí)
    biti zadovoljen estar contento
    ne biti zadovoljen no estar contento (ali satisfecho), estar descontento (z con, de)
  • zadovóljen prid., удово́лений прикм., задово́лений прикм.
  • zadovóljen -ljna -o prid. mulţumit
    biti zadovoljen a se complăcea
  • blesteti glagol
    1. (biti zelo uspešen) ▸ jeleskedik, kitűnik, remekel
    vratar blesti ▸ a kapus jeleskedik
    moštvo blesti ▸ a csapat jeleskedik
    ekipa blesti ▸ a csapat remekel
    reprezentanca blesti ▸ a válogatott jeleskedik
    blesteti v matematiki ▸ jeleskedik a matematikában
    blesteti na tekmi ▸ kitűnik a versenyen
    blesteti na igrišču ▸ remekel a pályán
    blesteti kot igralec ▸ játékosként remekel
    vnovič blesteti ▸ ismét remekel
    posebej blesteti ▸ különösen jeleskedik, különösen kitűnik
    najbolj blesteti ▸ leginkább jeleskedik
    zares blesteti ▸ igazán jeleskedik
    Kljub številnim priložnostim nismo zadeli v polno, ker je blestel odlični domači vratar. ▸ A számos esély ellenére sem volt telitalálat, a hazai kapus végig remekelt.
    Nekoč je blestel na teniških igriščih, zdaj pa se je podal v nogomet. ▸ Annak idején a teniszpályákon jeleskedett, most a fociban próbál szerencsét.

    2. (biti zadovoljen; biti ponosen) ▸ sugárzik
    Vodstvo RZS je blestelo od zadovoljstva, starši niso skrivali ponosa. ▸ A Kézilabdaszövetség ragyogott az elégedettségtől, és a szülők sem rejtették véka alá büszkeségüket.
  • čísto prislov cleanly, purely, clearly; (popolnoma) wholly, entirely, quite

    čísto na začetku at the very beginning
    on je čísto zadovoljen he is quite satisfied
    čísto vse pojesti to eat all up
    čísto nič nothng at all
    prepisati na čísto to make a fair copy
  • kakó adv.

    1. (izraža vprašanje po načinu dejanja, stanja) come:
    kako ti je ime? come ti chiami?

    2. (izraža vprašanje po stopnji povedanega) come; quanto:
    kako dolgo si že tukaj? quanto (tempo) aspetti? da quando sei qua?
    kako ti je ugajal film? (come) ti è piaciuto il film?

    3. (v vezniški rabi, v pripovednih odvisnikih z glagoli zaznavanja) come; quanto:
    videl sem, kako je padel pod avto ho visto come è stato investito dall'auto
    ne zaveda se, kako hudo je bolan non si rende conto di come è malato

    4. (izraža veliko mero povedanega, začudenje, zavrnitev) quanto; come; che:
    kako čudovit pogled che bella veduta!
    kako se mi smili quanto mi fa pena
    kako si upaš priti sem come osi venire qua
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. vse bi šlo kako, če bi le otrok bil zdrav tutto sarebbe, diciamo, a posto, se il bambino fosse sano
    pog. kako je zunaj, ali še dežuje? fuori com'è il tempo? piove ancora?
    bil je, kako bi rekel, malo neroden è stato, come dire, un po' maldestro
    si zadovoljen? Kako da ne contento? Come no
  • kàr (čésar)

    A) pron. (v oziralnim odvisnikih) (ciò, quello) che, cui:
    naredi, kar hočeš fa ciò che vuoi
    to je edino, s čimer se ne strinjam è l'unica cosa con cui non sono d'accordo
    pren. kar je, (to) je è quello che è
    bo, kar bo sarà quel che sarà

    2. (za uvajanje stavka, ki dopolnjuje vsebino nadrednega stavka) il che:
    tudi minister je odstopil, s čimer se je položaj še bolj zapletel si è dimesso pure il ministro, il che ha complicato ulteriormente la situazione

    3. (s členkom izraža poljubnost pojava) qualsiasi cosa:
    zadovoljen bo s čimer koli si contenterà di qualsiasi cosa
    PREGOVORI:
    ni vse zlato, kar se sveti non è tutto oro quel che riluce

    B) adv.

    1. (poudarja intenzivnost dejanja):
    kar sijal je od ponosa era tutto raggiante di orgoglio

    2. (krepi pomen prislovnega izraza), così, proprio:
    spi kar oblečen dorme (così) vestito
    čakati je moral kar pet ur dovette aspettare persino cinque ore, la bellezza di cinque ore
    kar vsega mu ne moreš verjeti non devi credergli proprio tutto

    3. (s presežnikom izraža najvišjo možno mero) il più, il meno possibile; quanto più, quanto meno possibile:
    v tipkopisu naj bo kar najmanj napak nel dattiloscritto devono esserci quanto meno possibile errori

    4. (izraža rahlo omejitev) piuttosto, abbastanza:
    dekle je kar prikupno la ragazza è piuttosto carina
    kako pa kaj tvoj oče? — Še kar e tuo padre come sta? — Abbastanza bene

    5. (izraža nepričakovanost, neutemeljenost dejanja) d'un tratto, ed ecco:
    kar vstal je in šel e lui d'un tratto si alza e se ne va

    6. kar tako (izraža, da se dejanje zgodi brez določenega vzroka) così:
    kar tako so ga vrgli iz službe l'hanno licenzato così (senza preavviso, inaspettatamente)

    7. (izraža spodbudo, poziv) su, forza, via:
    kar naprej, prosim avanti, prego
    (izraža močno zavrnitev) kar misli si, da te bom zastonj redil stai fresco se credi che ti manterrò gratis
    kar po njem su, dagli
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. pren. mož ni kar tako l'uomo non è chicchessia, è una persona importante
    ne maram denarja, dam ti kar tako non voglio soldi, ti do gratis
    pren. to ne bo šlo kar tako la cosa non andrà così facilmente

    C) konj.

    1. (v primerjalnih odvisnikih) (kolikor) quanto, che:
    denar, kar ga je treba za knjige, ti posodim i soldi che ti occorrono per i libri te li presto
    izgubil je še tisto malo upanja, kar ga je imel perse anche quel poco di speranza che gli era rimasta
    naj stane, kar hoče costi quel che costi

    2. (v časovnih odvisnikih) che, dacché, da quando:
    kar je oženjen, ne zahaja več v družbo da quando si è sposato non si fa più vedere in compagnia
  • máli petit

    do malega presque, à peu prés
    (malo) po malem peu à peu, successivement
    od malega dès l'enfance
    mala črka (lettre ženski spol) minuscule ženski spol
    mala divjad petit (ali menu) gibier
    mali ljudje petites gens, (otroci) petit monde
    mali oglasi (v časopisu) petites annonces
    mali prst le petit doigt, l'auriculaire moški spol
    mali traven avril moški spol
    malo da ni padel il a failli tomber
    z malim je zadovoljen il se contente de peu
  • máli (-ega)

    A) m bambino, piccolo; figliolo

    B) máli (-a -o) adj.

    1. (določna oblika od majhen) piccolo:
    mali prst mignolo
    male in velike črke (lettere) minuscole e maiuscole
    mala vrata porticina
    mala kmetija piccolo podere, poderetto
    mala buržoazija piccola borghesia
    mala trgovina commercio al minuto
    geogr. Mala Azija Asia Minore
    hist. Pipin Mali Pipino il Breve

    2.
    mala potreba bisogno piccolo
    iti na malo potrebo fare la pipì, il bisognino
    hist. mala antanta Piccola Intesa
    lov. mala divjad selvaggina minuta
    publ. mala Evropa piccola Europa
    mala južina merenda
    fiz. mala kalorija millicaloria
    bot. mala kopriva ortica (Urtica urens)
    nareč. mala krivina piccola curvatura
    šol. mala matura licenza di scuola media inferiore
    mala plošča disco (fonografico)
    šah. mala rokada arrocco corto
    zool. mala rovka toporagno (Sorex minutus)
    bot. mala štorovka famigliola gialla, falso chiodino (Kuehneromyces mutabilis)
    male živali bestiame minuto
    publ. mali človek uomo della strada, uomo qualunque
    šport. mali golf minigolf
    rel. mali greh peccato veniale
    mali hlapec garzone
    mali kmet piccolo contadino
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    fiziol. mali krvni obtok circolazione polmonare
    mali lov caccia minuta
    astr. Mali voz, Mali medved Orsa Minore
    anat. mali možgani cervelletto
    šport. mali nogomet calcetto, calcio a 5
    gled. mali oder teatro sperimentale
    časn. mali oglasi piccoli annunci
    mali lastnik piccolo proprietario
    zool. mali skovik civetta nana (Glaucidium passerinum)
    rel. mali šmaren Natività di Maria Vergine
    bot. mali zimzelen pervinca (Vinca minor)
    mali bratranec cugino di secondo grado
    publ. mali ekran schermo (televisivo), TV, piccolo schermo
    pren. biti v malih nebesih toccare il cielo col dito, essere al settimo cielo
    pren. imeti kaj v malem prstu conoscere qcs. a menadito
    pren. živeti ko mali bog vivere come un papa
    zool. mala bobnarica nannotto, tarabusimo (Ixobrichus minutus)
    zool. mala lipa pispola (Anthus pratensis)
    muz. mala flavta ottavino
    anat. mala pečica piccolo omonto
    biol. mala rdeča krvnička microcita
    zool. mala tukalica schiribilla, gallinella palustre (Porzana parva)
    zool. mala uharica assiolo, (Otus scops)
    šport. male tekmovalne sani slittino
    anat. male sramnice ninfe
    mali avto utilitaria; ekst. seicento
    iron. mali bog nume
    zool. mali borov rilčkar pissode (Pissodes notatus)
    zool. mali deževnik corriere piccolo (Charadius dubius)
    bot. mali jesen ornello, avorniello, laburno (Fraxinus ornus)
    anat. mali jeriček ugola
    zool. mali kapič mazzone, paganello (Mugil cephalus)
    zool. mali krivokljan crociere (Loxia curvirostra)
    geogr. Mali Kvarner Carnarolo, Quarnerolo
    bot. mali les cameceraso (Lonicera alpigena)
    zool. mali malajski kančil tragolo (Tragulus kanchil)
    zool. mali nočni pavlinček pavonia (Eudia pavonia)
    zool. mali oklepničar loricaria (Loricaria parva)
    zool. mali oposum marmosa (Marmosa)
    zool. mali panda panda minore (Ailurus fulgens)
    zool. mali sokol smeriglio (Falco columbarius)
    geogr. Mali Saint Bernard Piccolo San Bernardo

    C) máli (-a -o) m, f, n

    1.
    (ta) mali bambino
    od malega da bambino
    evf. ta mali pene, pisello; vulg. cazzo
    evf. ta mala vulva; bernarda; vulg. fica
    mala (črka) (lettera) minuscola

    2. malo:
    malo in veliko se je zbiralo venivano piccoli e grandi
    vzeli so mu še tisto malo, kar je imel gli portarono via anche quel poco che possedeva
    malo po malem a poco a poco, pian piano
    biti z malim zadovoljen accontentarsi di poco
    popiti nekaj malega bere un sorso, un goccio, un bicchierino
    kaj malega pojesti mangiare due bocconi
    znati do malega vse sapere proprio tutto
    zima je bila do malega brez snega l'inverno è stato quasi senza neve
    pog. vredno je po ta malem sto tisoč tolarjev vale almeno centomila talleri
    Slovenija je Evropa v malem la Slovenia è l'Europa in piccolo, in miniatura
    PREGOVORI:
    iz malega raste veliko a granello a granello s'empie lo staio e si fa il monte
    kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni non lasciar il poco per l'assai, ché forse l'uno e l'altro perderai
  • mal|o2 srednji spol das Wenige
    po malem langsam, in kleinen Dosen
    v malem im kleinen
    v malem in velikem im Kleinen wie im Großen
    začeti z malim klein anfangen
    biti z malim zadovoljen genügsam sein, mit wenigem zufrieden sein, kleine Brötchen backen
    že od -ega von klein auf
    po ta malem wenigstens
  • málo little; a little; few (pl)

    po malem gradually; little by little
    čisto málo a tiny bit
    prav tako málo kot... no more than...
    v málo dneh in a few days
    počakaj málo! wait a moment!
    jaz málo spim I don't sleep (ali I'm not sleeping) very much, I sleep little
    še málo ne not a bit
    on je málo znan he is little known
    še málo ne slutiš, kaj te čaka you've no idea (ali arhaično you little dream) what is in store for you
    málo vas je there aren't many of you, there are (only) a few of you, you are few
    málo bolje mi je I am a little (a triffle) better
    imam le málo prijateljev I've only a few friends, I have but few friends
    málo je takih kot on there aren't many like him, there are few like him
    málo ljudi misli tako few people think so
    tistih málo ljudi, ki so bili navzoči the few people who were present
    niti málo nisem zadovoljen I am far from being satisfied
    málo, da tega nisem pozabil I had almost forgotten it
    málo, da ni umrl he was likely to die
    zelo málo next to nothing
    málo za tem soon (ali shortly) after
    málo prej a few moments ago, a short while ago; shortly before
    za málo se mi zdi prositi za uslugo I scorn to ask a favour
    málo (za las) je manjkalo it was a close shave, it was a near miss
    málo je manjkalo, pa bi ga povozilo he was within an ace of being run over
    málo je manjkalo, da se ni ubil he had a narrow escape (ali a close shave), he was within an ace of getting killed
    bolje málo kot nič half a loaf is better than no bread


  • A) adv.

    I.

    1. (zanika glagolsko dejanje) non:
    nič ne pomaga tajiti negare non serve a niente
    (v zanikanem stavku je predmet v rodilniku) tu ne prodajajo zelenjave qui non vendono la verdura
    naj se ne prenagli (izraža omiljeno željo, prepoved) non agisca con precipitazione

    2. (z drugim stavčnim členom izraža nasprotje) non:
    ne meni, tebi bo žal non rincrescerà a me, ma a te

    3. (poudarja nasprotni pomen) non:
    ne dosti vredno blago merce di non grande valore

    4. pren. (izraža popravek) non:
    lahko prideš, samo ne jutri puoi venire ma non domani

    5. (v vprašalnih stavkih izraža domnevo) non:
    ga ne bi kozarček? (non) gradirebbe un bicchierino?
    si zadovoljen? Kako, da ne sei contento? Come no

    6. (izraža nejevoljo, presenečenje) non:
    kaj še nisi napravil naloge? non hai ancora fatto il compito?
    ravno sem hotel na sprehod, kaj ti ne pridejo obiski! stavo per andare a passeggio quand'ecco visite
    pa ne, da iščeš mene? (non) è che cerchi me? è me che cerchi?

    II. elipt.

    1. (izraža zanikanje, zavrnitev) no, non:
    si ti poklical? Ne hai chiamato tu? No
    si že truden? Še ne sei stanco? Non ancora
    pog. ali se kaj bojiš? Prav nič ne, nikakor ne, res ne, še malo ne hai paura? Nient'affatto, nemmeno per sogno
    ne, nikakor ne! pog., žarg. signornò, nossignore (nossignori, nossignora)

    2. (zanika trditev prejšnjega stavka) no:
    še danes bo dež. Upam, da ne pioverà oggi stesso. Spero di no

    III.

    1. pog. (kot dodatna nikalnica krepi zanikanje) non... neanche:
    ne popusti niti za las non cede neanche di un capello

    2. (kot pleonastična nikalnica za izražanje osebne prizadetosti) non:
    počakal bom, dokler ne pride attenderò finché non viene
    razen če ne (izraža izvzemanje) non:
    gremo na vrh, razen če se ne bojiš andiamo sulla cima, ammenocché tu non abbia paura

    IV. (v vezniški rabi)

    1. ne samo, ne le ... ampak tudi non solo... ma anche:
    ni le svetoval, ampak je tudi pomagal non si limitò a dar consiglio ma fu anche prodigo di aiuti

    2. ne da bi (izraža način, kako poteka dejanje nadrednega stavka) senza (neanche):
    odšel je, ne da bi spregovoril besedo se ne andò senza (neanche) profferir parola

    3. ne (drug) kakor; če ne (za izvzemanje) non... di, che; se non:
    nič ni lepšega kakor zvestoba non c'è niente di più bello della fedeltà
    kdo drug, če ne on, bi si to upal chi altri se non lui lo avrebbe osato

    4. če ne (za izražanje grožnje) se no:
    tiho, če ne ... zitti, se no...

    V. (v medmetni rabi izraža začudenje) no, ma no:
    ne, se je začudil ma no, disse meravigliato
    lep ali ne, meni je všeč bello o no, a ma piace
    fant, ne bodi len, zgrabi za palico in zamahne il giovane, senza pensarci su due volte, afferra un bastone e giù botte
    pren. (izraža ogorčenje) da te ni sram! non ti vergogni!
    hvala! Ni za kaj grazie! Non c'è di che
    o tem ni, da bi govoril non è il caso di parlarne
    (izraža prepoved) da mi ne hodiš po travi non calpestare l'erba
    če se je vrnil? Ne da bi vedel mi chiedi se è tornato? No, che io sappia

    B) konj. né:
    nima ne očeta ne matere non ha né padre né madre
    ne bo ga ne danes ne jutri non ci sarà né oggi né domani
    ne reči ne bev ne mev non dir parola, non dir né ai né bai
    pren. ne bati se ne biriča ne hudiča non aver paura né di diavoli né di verziere
    ne marati za koga ne malo ne dosti non sopportare uno
    ne moči ne naprej ne nazaj non potersi muovere, non avere chance alcuna
    nadlog ni ne konca ne kraja le disgrazie sembrano non voler finire