Franja

Zadetki iskanja

  • začenja|ti [é] (-m) začeti (allmählich, langsam) anfangen, beginnen
  • začénjati ➞ začeti
  • začénjati (-am) | začéti (-čnèm)

    A) imperf., perf.

    1. cominciare, iniziare, mettersi a:
    začenjati delo iniziare il lavoro
    začenja snežiti comincia a nevicare
    začeti študirati mettersi a studiare

    2. aprire, avviare, attaccare; entrare:
    začeti pogovor avviare un discorso
    začeti boj attaccare battaglia
    začeti vojno s, z entrare in guerra con, contro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    enkrat je treba začeti prima o poi bisogna cominciare
    pog. začeti (obrt) na svojo roko aprire un'attività in proprio
    začeti znova cominciare daccapo
    začeti posel incamminare un affare
    začeti govor esordire
    začeti pogajanja intavolare una trattativa
    začeti (akademsko) kariero intraprendere la carriera (accademica)
    začeti pripovedovati prendere a narrare

    B) začénjati se (-am se) | začéti se (-čnèm se) imperf., perf. refl. cominciare, iniziare, aver inizio:
    zima se začenja comincia l'inverno
    začelo se je obiranje hmelja era cominciata la raccolta del luppolo
    pren. njegov dan se zgodaj začne in pozno konča la sua giornata inizia presto e finisce tardi
  • začénjati -am počinjati, započinjati, otpočinjati: začenjati šolo, prepir
  • začénjati glej začeti
  • začénjati -am nedov., зачина́ти -на́ю недок., почина́ти -на́ю недок., розпочина́ти -на́ю недок.
  • začénjati -am nedov.
    1. a începe; a porni
    2. a întreprinde, a debuta
  • začenja|ti se [é] (-m se) začeti se (allmählich) anfangen, beginnen, dobro, slabo: (einen guten/schlechten) Anfang nehmen; sneženje, deževje, ropot: einsetzen, jutro, večer, čas: anbrechen
    lepo se začenjati gut anfangen
  • začénjati se -a se nedov., v 3. os., почина́тися -на́ється недок., настава́ти -тає́ недок.
  • lepo

    1. schön; figurativno poudarjalno: schön, fein
    lepo po vrsti schön der Reihe nach
    vozi(te) lepo počasi! schön langsam fahren!
    lepo čisto prepisati: schön/fein säuberlich
    lepo priden otrok: schön/fein brav
    lepo, da schön/fein, [daß] dass
    vse lepo in prav, ampak schön und gut, aber

    2. s pridevnikom (dobro) wohl- (rejen wohlgenährt, wohlbeleibt, vzgojen wohlerzogen, oblikovan wohlgeformt, formuliran wohlgesetzt, proporcioniran wohlproportioniert, raščen wohlgestaltet); (fino, lično) fein- (rezan obraz [feingeschnitten] fein geschnitten, izoblikovan feingebildet, ebenmäßig, usločen [feingeschwungen] fein geschwungen)

    3. (primerno) gut (lepo se obnašati sich gut aufführen, lepo se vesti sich gut benehmen); (dobro) gut
    lepo delovati pred ozadjem ipd.: sich gut ausnehmen
    lepo zveneti izjava ipd.: sich gut anhören
    lepo se začenjati gut anfangen

    4.
    prosim lepo! bitte sehr!
    lepo prositi inständig bitten
    lepo se priporočati sich bestens empfehlen

    5.
    lepo pristajati kleidsam sein
    lepo skrbeti za koga/kaj (jemanden/etwas) umhegen
    to je lepo od tebe das ist hübsch von dir
    to bo še lepo! das kann ja lustig werden!
    že lepo in prav, ampak … alles schön und gut, aber …
    | ➞ → imeti se
  • tóčka (-e) f

    1. punto (tudi mat. ):
    izhodiščna točka punto di partenza
    razdalja med dvema skrajnima točkama la distanza tra due punti estremi

    2. mat. punto;
    izračunati vrednost funkcije v kaki točki na intervalu calcolare il valore della funzione in qualche punto dell'intervallo
    diametralna točka punto diametralmente opposto
    realna točka punto reale
    stična točka punto d'incontro

    3. ekst. punto:
    razgledna točka belvedere; vista panoramica
    izletniška točka meta di gite

    4. pren.
    mrtva točka punto morto
    gradnja je na mrtvi točki la costruzione è a un punto morto

    5.
    boleča točka punto dolente; punctum dolens
    razmere v zdravstvu so naša boleča točka le condizioni in cui versa la sanità sono il nostro punto dolente

    6. (točka dnevnega reda, zakona ipd. ) punto:
    dopolnilo k tretji točki zakona aggiunta al punto 3 della legge

    7. (točka sporeda, prireditve) numero:
    plesna, solistična točka numero di danza, solistico

    8. (enota za vrednotenje dosežkov) punto:
    šport. zmagati po točkah vincere ai punti
    na natečaju je dosegel 85 od 100 možnih točk al concorso ha totalizzato 85 dei 100 punti possibili
    šport. razdeliti si točko pareggiare, realizzare un pareggio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pokazati na belo točko fischiare un rigore
    voj. iskati mehke točke obrambe cercare i punti deboli della difesa
    pren. začenjati z ničelne točke ripartire da zero
    to je njegova šibka točka è il suo punto debole
    pren. Arhimedova točka punto di partenza
    med. bolečinska točka punto dolorifico
    šport. kazenska točka penalità
    elektr. nevtralna točka punto neutro
    fiz., voj. ničelna točka punto zero
    triangulacijska točka punto di triangolazione
    bot. vegetacijske točke rastline cellule embrionali
    tekst. vezna točka punto di imbastitura
    geogr. višinska točka quota
  • začéti (-čnèm) perf. glej začenjati | začeti
Število zadetkov: 12