Franja

vstájati, vstáti levantarse (tudi iz postelje de la cama) ; (s sedeža tudi) ponerse de pie (ali en pie) ; (po bolezni) convalecer, reponerse

zgodaj vstajati madrugar, levantarse temprano

vsta|ti (-nem) vstajati

1. iz postelje: aufstehen
vstati z levo nogo mit dem linken Bein aufstehen
(dvigniti se) sich erheben (tudi figurativno)

2. (postaviti se na noge) aufstehen, aufkommen, auf die Beine kommen; od mize/obeda: vom Tisch aufstehen
pomagati vstati komu (jemandem) emporhelfen

3. od mrtvih ipd.: auferstehen
vstati iz ruševin wiedererstehen
vstati kot feniks iz pepela wie ein Phönix aus der Asche steigen

vstáti to rise, to get up, to rise to one's feet, to stand up

zgodaj vstáti to get up early, to rise with the sun
z levo nogo vstáti (figurativno) to get out of bed (on) the wrong side
vstáti (iz postelje) po bolezni to recover (from a sickness)
vstáti od mize (po obedu itd.) to rise from table, to leave the table
nihče še ni vstal (iz postelje zjutraj ipd.) nobody is stirring yet
vsi so vstali, ko so zaigrali marseljezo (internacionalo) every one rose to his feet when the Marseillaise (the Internationale) was played

vstáti (vstánem) perf. glej vstajati | vstati

vstáti vstánem, vstani -ite, vstal -ala ustati, dići se: zgodaj vstati
uraniti; pred svitom vstati
prije, pre zore ustati; vstati od mize
ustati od stola; vstati od mrtvih, iz groba
uskrsnuti; vstati po bolezni
pridići se poslije, posle bolesti; vstati zoper okupatorja
ustati protiv okupatora

vstáti glej vstajati

vstáti vstánem dov., уста́ти уста́ну док., ста́ти ста́ну док., повста́ти -та́ну док.

vstáti vstánem dov.
1. a se ridica
2. a se scula
3.
□ vstati od mrtvih a învia

bolníški

bolniška hrana dieta f; régimen m
bolniška nega asistencia f a los enfermos
bolniška blagajna caja f del seguro de enfermedad
bolniško zavarovanje seguro m de enfermedad
bolniška soba habitación f del enfermo; (v bolnici) sala f de hospital, enfermería f
bolniški avto, voz ambulancia f
bolniški vlak trenambulancia m
bolniška postelja lecho m (ali cama f) del enfermo
biti na, v bolniški postelji estar (enfermo) en cama; guardar cama
vstati iz bolniške postelje abandonar la cama, evantarse
bolniško osebje personal m de enfermería

dvign|iti se (-em se) dvig(ov)ati se

1. sich erheben; (vstati) aufstehen; v zrak: steigen, emporsteigen; letalstvo letalo: abheben, balon: aufschweben; temperatura: steigen, ansteigen
dvigniti se iz einer Sache entsteigen
dvigniti se iz zemlje (zaradi zmrzali) rastlina: hochfrieren

2. (upreti se) sich erheben gegen, aufstehen gegen

feniks [é] moški spol (-a …) der Phönix
vstati kot feniks iz pepela wie ein Phönix aus der Asche steigen

íti (grém)

A) imperf., perf.

1. andare:
gosi so šle druga za drugo le oche andavano una dietro l'altra
iti z letalom, z vlakom andare in aereo, col treno
iti k fizerju, k zdravniku andare dal barbiere, dal medico

2. pog. (premikajoč se pojavljati se iz česa ali kje) andare, venire:
iz dimnika gre dim dal camino viene il fumo
iz rane gre kri dalla ferita viene sangue

3. pog. (teči, delovati) andare, funzionare:
ura gre naprej, nazaj l'orologio va avanti, indietro

4. (biti speljan, voditi) andare; portare:
stopnice gredo v klet le scale portano in cantina

5. impers. (izraža bližnji nastop stanja, kot ga nakazuje določilo) avvicinarsi; essere a momenti:
šlo je na jesen in se je že ohladilo si avvicinava l'autunno e si sentiva il freddo

6. (s prislovnimi določili izraža obstajanje dejanja, kot ga nakazuje določilo) andare, procedere:
z zdravljenjem gre počasi la terapia procede lentamente

7. (biti dostopen, razumljiv) andare:
matematika mu ne gre la matematica non gli va, gli è incomprensibile

8. pog. (biti določen komu, pripadati) andare:
določen delež gre podjetju una parte va all'azienda

9. pog. (miniti, minevati) passare:
leto je šlo ko blisk l'anno è passato come un lampo

10. pog. (porabiti, potrošiti se) andare:
na sto kilometrov gre deset litrov bencina per cento chilometri vanno (si consumano) dieci litri di benzina

11. impers. andarne:
gre za življenje in smrt ne va della vita o della morte
gre mu za čast ne va del suo onore

12. impers. (izraža istost, opredelitev) trattarsi: tu ni šlo za nesrečo, pač pa za malomarnost non si è trattato di infortunio bensì di negligenza

13. impers. (izraža nedopustnost česa) non andare + participio:
tega ne gre podcenjevati la cosa non va sottovalutata

14. impers. (moči, zmoči) farcela:
poskušal je vstati, pa ni šlo tentò di alzarsi ma non ce la fece

15. pog. (z nedoločnikom poudarja dejanje, ki ga izraža nedoločnik) andare:
vse stori zate, kar zmore, ti pa mu greš nagajati lui fa per te quel che può e tu vai a fargli dispetti
šole še ni končala, dela še nima, ona pa gre in se poroči non ha ancora finito gli studi, non ha ancora trovato un lavoro e lei va a sposarsi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. prišlo je vse, kar leze in gre venne tantissima gente
pog. kako že gre tista pesem? come va, come fa quella canzone?
pren. stvari gredo svojo pot le cose vanno normalmente
pren. priznati komu mesto, ki mu gre riconoscere a uno il ruolo che gli spetta
pog. staviti grem, da boš spet zamudil scommetto che farai ancora tardi
pren. iti stvarem do jedra andare fino in fondo a qcs.
pog. plašč mu gre (sega)
do kolen il cappotto gli arriva alle ginocchia
pren. iti do zadnjih meja tentare l'impossibile (costi quel che costi)
pren. iti do živega toccare nel vivo, pungere sul vivo
iti hitro od rok (delo) procedere bene, senza intoppi (lavoro)
iti (molče) čez kaj, preko česa lasciar perdere, andare
iti (komu) s poti non intralciare qcn.
iti (komu) z luči non fare ombra a qcn.
pren. iti h koncu essere moribondo, al lumicino
pog. pren. iti k hudiču andare in malora
iti na bolje (zdravje) migliorare
iti na dno (potopiti se) andare a fondo, affondare
iti na drobno andare in frantumi (vetro, stoviglie)
iti na dvoje spaccarsi in due (ciocco)
pog. pren. iti na jetra, na živce mangiare il fegato, dare ai nervi
iti (komu) na jok (biti hudo prizadet) venire (a qcn.) da piangere
iti (komu) na led, na limanice lasciarsi abbindolare, imbrogliare da qcn.
pren. iti na magistrat, na matični urad, pred oltar sposarsi
žarg. rib. iti najbolj na muho abboccare la mosca
pren. iti na nož venire ai ferri corti
pren. iti (komu) na otročje rimbambire
pren. iti (komu) na roke dare una mano a qcn., sostenere qcn.
evf. iti nastran andare al gabinetto, fare i propri bisogni
evf. iti po gobe, v krtovo deželo, na drugi svet andare all'altro mondo, tirare le cuoia
pren. iti na ulice scendere in piazza
pog. pren. iti pod ključ finire in gattabuia
pog. bolniku gre vse podenj il malato è incontinente, se la fa addosso
pren. iti pod nož farsi operare
pren. iti skozi ušesa straziare le orecchie (fischio, urlo)
iti v cvet fiorire, andare in fiore (lattuga)
iti v klasje fiorire, accestire (spiga) pren. andare bene, prosperare (affari)
pren. ne iti v glavo non andare in testa
iti v denar vendersi bene
pren. iti v korak s časom stare al passo coi tempi
evf. iti v leta invecchiare
škoda gre v milijone i danni si calcolano a milioni
iti v noge, v glavo (pijača) dare alla testa
pren. iti v nos sentirsi offeso, saltare (a uno) la mosca al naso
pren. iti vase rientrare in se
iti v škodo (komu) averne, soffrirne danno
iti v zrak saltare in aria
iti z modo seguire la moda, vestirsi alla moda
evf. iti s kom amoreggiare, flirtare con
iti za pogrebom andare al funerale
pren. iti dol (sonce) tramontare
pog. iti gor (podražiti se) rincarare
žarg., šol. iti naprej andare avanti (con la materia), superare la classe
pren. iti narazen separarsi, divorziare
pren. iti navzdol andare in rovina, declinare
iti pokonci (lasje) rizzarsi (capelli)
pren. iti predaleč s čim esagerare in qcs.
pog. iti skupaj (blago) restringersi
ekon. iti v breme essere, andare a carico
voj. iti v strelce avanzare in ordine sparso
pren. iti kot namazano andare liscio come l'olio
iti se solit andare a farsi friggere
igre iti ven z adutom attaccare con l'atout
impers. tako ne gre, ne bo šlo così non va
impers. tesno mi gre za čas, s časom ho pochissimo tempo a disposizione
impers. trda mu gre za denar è a corto di denaro
PREGOVORI:
v tretje gre rado non c'è due senza tre
prvi dobiček ne gre v mošnjiček una rondine non fa primavera

B) íti se (grém se) imperf. refl.

1. (z namenilnikom, s tožilnikom pomeni opravljati kako igro) giocare:
iti se kartat giocare a carte
iti se slepe miši giocare a mosca cieca
iti se ravbarje in žandarje giocare a nascondino
iti se mance giocare a rimpiattino; pren. fare il doppio gioco

2. (izraža negativno stališče do dejavnosti, kot jo nakazuje določilo) pretendere:
iti se znanstvenika pretendere di essere uno scienziato
kaj se pa greste! che diavolo fate, combinate!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne iti se slepih miši parlarsi chiaro, mettere le carte in tavola
pog. ne gre se mi še domov non mi va di andare già a casa

izza prep. da, di là da, (di) dietro:
vstati izza mize alzarsi da tavola
poznava se izza šolskih let ci conosciamo dai tempi della scuola
izza ograje se sliši kričanje di dietro la siepe si sente gridare
skriti se izza vogala nascondersi dietro l'angolo

leva noga ženski spol das linke Bein; der linke Fuß
figurativno vstati z levo nogo mit dem linken Bein/Fuß zuerst aufgestanden sein

lévi -a, -o left, left-hand, (v grbu) sinister

skrajni lévi, -a, -o leftmost
na lévi, -a, -o on the left
na lévo to the left
z léve from the left
lévo od to the left of
na lévo! vojska left turn!
pogled na lévo! vojska eyes left!
druga ulica lévo the second turn to the left
lévi branilec, krilec šport left back, left half
léva stran ladje port
lévi napadalec, krilo šport outside left, left winger, left outside
na lévo, proti lévi leftward(s)
lévo kolo avta (v Angliji in drugih deželah, kjer vozijo po levi strani) near wheel of a car
hoditi po lévi strani to keep to the left
kreniti na lévo to turn left, to take the left-hand turning
obrniti se na lévo to turn left
z lévo nogo vstati (figurativno) to get up on the wrong side of the bed, to get out of bed (on) the wrong side

lévi, -a, -o gauche

na levi, na levo à gauche, du côté gauche, sur la gauche
z leve na desno de gauche à droite
leva roka main ženski spol gauche
leva stran côté moški spol gauche
leva stran ladje côté gauche d'un navire, bâbord moški spol
na levo krog! demi-tour, gauche!
prehitevati po levi doubler à gauche
vstati z levo nogo se lever du pied gauche, figurativno se lever du mauvais pied, être de mauvaise humeur

lévi (-a -o) adj.

1. sinistro:
leva noga, rama, roka gamba, spalla, mano sinistra
levi breg reke riva sinistra del fiume
levo krilo vojske ala sinistra dell'esercito

2. (politično levo usmerjen) sinistro, di sinistra:
leva organizacija organizzazione di sinistra
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. gledati kot levi razbojnik guardare bieco, di traverso
vstati z levo nogo essere di malumore, avere la luna di traverso
pren. narediti kaj z levo roko fare qcs. con estrema facilità
pren. opravljati delo z levo roko tirare giù un lavoro alla carlona
obrt. leva petlja maglia rovescia
mat. leva stran enačbe sinistra dell'equazione
grad. leva vrata porta che si apre a sinistra
nareč. leva žena adultera
levi bok ladje fianco sinistro della nave, babordo
polit. levi center centrosinistra
šport. levi krilec mediano sinistro
strojn. levi navoj vite sinistrorsa
nareč. levi otroci figli illeggittimi; pejor. bastardi
šport. levo krilo ala sinistra

lež|ati¹ (-im)

1. liegen (tudi geografija), -liegen (mirno [stilliegen] stillliegen, okoli herumliegen, vsevprek [durcheinanderliegen] durcheinander liegen, na aufliegen auf)
(še) naprej ležati (ne vstati) [liegenbleiben] liegen bleiben
pustiti ležati liegen lassen
pri kvartanju: kar leži, leži was liegt, liegt
mehko ležati weich liegen (tudi figurativno)

2.
ležati bolan krank liegen, das Bett hüten, v bolnišnici: im Krankenhaus liegen

3. v skladišču: lagern

4. vozilo na cesti: (gute) Bodenhaftung haben

5.
figurativno ležati na duši auf der Seele lasten/liegen
ležati na srcu komu: auf dem Herzen haben (X hat … auf dem Herzen)
ležati na jeziku auf der Zunge liegen (leži mi na jeziku es liegt mir auf der Zunge)
kakor si boš postlal, tako boš ležal wie man sich bettet, so liegt man

miz|a¹ ženski spol (-e …) der Tisch; slavnostno okrašena jedilna: die Tafel; -tisch (biljardna Billardtisch, delovna Arbeitstisch, dodatna Beistelltisch, igralna Spieltisch, intarzirana Einlegetisch, jedilna [Eßtisch] Esstisch, konferenčna Besprechungstisch, Konferenztisch, kuhinjska Küchentisch, laboratorijska Labortisch, lesena Holztisch, likalna Bügeltisch, marmorna Marmortisch, v kotu Ecktisch, za ličenje Schminktisch, odlagalna Abstelltisch, pisalna Schreibtisch, previjalna Wickeltisch, raztegljiva Ausziehtisch, risalna Zeichentisch, servirna Beistelltisch, Serviertisch, sosednja Nebentisch, Nachbartisch, šahovska Schachtisch, šivalna Nähtisch, točilna Schanktisch, Schänktisch, vrtljiva Drehtisch, vrtna Gartentisch, zložljiva Klapptisch)
okrogla miza (diskusija) das Gespräch am runden Tisch, das Rundtischgespräch
pravo ločitev od mize in postelje die Trennung von Tisch und Bett
… mize Tisch-
(noga das Tischbein, pogrinjanje das Tischdecken, rob die Tischkante, der Tischrand)
pogrniti mizo den Tisch decken
pospraviti mizo po jedi: den Tisch abdecken, abservieren
k mizi iti: zum Tisch, sesti: an den Tisch
sesti k mizi sich zum Tisch setzen, sich an den Tisch setzen, k obedu: sich zu Tisch setzen
povabiti k mizi k obedu: zur Tafel bitten
na mizi: auf dem Tisch
na mizo: auf den Tisch
prinesti na mizo jedi: auftragen
dati na mizo auf den Tisch geben, posode, jedi: auf den Tisch stellen
figurativno dati karte na mizo die Karten auf den Tisch legen
od mize: vom Tisch
vstati od mize vom Tisch aufstehen
po mizi: politi: über den Tisch
udariti: auf den Tisch (schlagen)
udariti s pestjo po mizi figurativno mit der Faust auf den Tisch schlagen
pod mizo: unter dem Tisch, unter den Tisch
spraviti pod mizo pri pitju: unter den Tisch trinken/saufen
pri mizi: am Tisch, pri obedu: bei Tisch
Tisch- (soseda na desni die Tischdame, kavalir der Tischherr, družba die Tischgesellschaft, die Tischrunde, nagovor die Tischrede, pogovor das Tischgespräch, sosed der Tischnachbar, vedenje Tischmanieren množina)
z mize: vom Tisch
odnesti z mize po obedu: abtragen
za mizo am Tisch, pri obedu: bei Tisch
sesti za mizo sich an den Tisch setzen
sesti za zeleno mizo sich an den Verhandlungstisch setzen
spraviti za zeleno mizo an einen Tisch bringen

míza mesa f

pri mizi a la mesa
čajna (operacijska, risalna) miza mesa f de té (de operaciones, de dibujo)
pisalna miza mesa f de despacho, (mesa f) escritorio m
jedilna miza mesa f de(l) comedor
raztezna miza mesa f extensible, mesa plegable
servisna miza trinchero m
toaletna miza tocador m
točilna miza mostrador m
ločitev od mize in postelje (jur) separación f de mesa y lecho
jesti pri skupni mizi za goste comer en mesa
pogrniti (pripraviti) mizo poner (preparar) la mesa
prinesti jedi na mizo cubrir la mesa
pospraviti mizo alzar (ali quitar ali levantar) la mesa
sesti k mizi sentarse a la mesa
vstati od mize levantarse de la mesa
igralna miza mesa de juego
okrogla miza mesa redonda (tudi fig, konferenca za okroglo mizo)