vmes [é]
1. krajevno: dazwischen
2. časovno: inzwischen, zwischenzeitlich, mittlerweile; (občasno) zwischendurch
3. z glagoli: dazwischen-, zwischen- (biti dazwischenstehen, dazwischenliegen, dati zwischenlegen, napisati dazwischenschreiben, priti dazwischenkommen, stopiti dazwischentreten …)
ne posegati vmes den Dingen ihren Gang lassen
odločno poseči vmes eingreifen, einschreiten, sich einschalten, durchgreifen
tu ima hudič kremplje vmes da hat der Teufel seine Hand im Spiel
Zadetki iskanja
- vmés between
vmés poseči to intervene in (something); to interfere (in); to step in
če ne pride kaj vmés if nothing intervenes, if nothing happens, if nothing occurs to prevent me - vmés entre deux, entre cela, au milieu de
vmes govoriti (vmešati se v pogovor) se mêler à la conversation, familiarno s'en mêler
vmes poseči intervenir, s'interposer, se mêler de quelque chose
vmes priti intervenir, survenir, se produire
če ne pride kaj vmes à moins d'imprévu, sauf obstacle - vmés adv. frammezzo, in mezzo:
zraven hiše stojita hlev in skedenj, vmes je vodnjak accanto alla casa si trovano stalla e fienile e, frammezzo, il pozzo
pog. biti vmes andarne di mezzo; trattarsi; passare
pojasnil sem jim, kaj je vmes gli spiegai di cosa si trattava, qual era il punto
prosim za čimprejšnji odgovor, ker je vmes stava si prega di rispondere sollecitamente poiché ne va di mezzo una scommessa
od takrat je bilo že precej zim vmes da allora sono passati parecchi anni
pog. tu ima hudič svoje kremplje vmes qui c'ha messo lo zampino il diavolo
imeti povsod prste vmes impicciarsi dappertutto, ficcare dappertutto il naso
poseči vmes intervenire
zmeraj pride kaj vmes accade sempre qcs. d'imprevisto - vmés pril. između (njih), među njima: ljudi je veliko na trgu, vmes so tudi otroci
puno je naroda na trgu, među njima (ljudima) su i djeca; trava je visoka, vmes pa tudi kakšen cvet
trava je visoka, u njoj i po koji cvijet, cvet; pusti suroveže, kaj se štuliš vmes
ostavi surovine, što se miješaš, mešaš u njihovo društvo; bere knjigo in godrnja vmes
čita knjigu, a međutim i gunđa; tudi on je kakšno zinil vmes
i on je koju riječ, reč dobacio; mezeg je nekaj vmes med konjem in oslom
mazgov je nešto između pastuha i magarca - vmés predl. s gen. dijal. između: hiše vmes vrtov in drevja
- vmés por medio; en medio de; entre ambos; entre ellos (ozir. ellas)
poseči vmes interceder, intervenir en
govariti vmes (vmešati se v pogovor) entrometerse en la conversación, fam meter baza (en)
če ne pride kaj vmes salvo imprevisto - vmés prisl. între
- deževen pridevnik
1. (o dežju) ▸ esődeževni oblaki ▸ esőfelhőkdeževne kaplje ▸ esőcseppekdeževna napoved ▸ esőelőrejelzésVeter je močno zapihal in prinesel prve deževne kaplje. ▸ Erősen fújni kezdett a szél és esőcseppeket hozott magával.
2. (z veliko dežja) ▸ esősdeževno vreme ▸ esős időjárásdeževno obdobje ▸ esős időszakdeževen dan ▸ esős napdeževna jesen ▸ esős őszDan je bil deževen in meglen. ▸ Esős és ködös nap volt.
Oblačno bo in deževno, vmes bodo tudi posamezne nevihte. ▸ Felhős és esős idő várható szórványosan viharokkal.
Povezane iztočnice: deževna doba, deževni gozd, deževni pragozd - DJ samostalnik
tudi v pridevniški rabi (oseba, ki predvaja glasbo) ▸ DJDJ in producent ▸ DJ és producerpriznan DJ ▸ elismert DJpopularen DJ ▸ népszerű DJradijski DJ ▸ rádiós DJnastop DJ-a ▸ DJ fellépéseDJ večer ▸ DJ-estDJ program ▸ DJ-programNajprej sem kot DJ vrtel glasbo, nato sem delal na radiu, vmes sem organiziral koncerte. ▸ Először DJ-ként kevertem a zenét, majd rádiónál dolgoztam, közben pedig koncerteket szerveztem.
Sopomenke: didžej - hudič moški spol (-a …) der Teufel; der Böse, der Leibhaftige, der Erzfeind
figurativno hudič je der Teufel ist los
sam hudič ve weiß der Kuckuck
hudič ga je obsedel er ist vom Teufel besessen, der Teufel ist gefahren in …
hudič naj ga pobere! der Teufel soll ihn holen, hol's der Teufel/der Geier
bati se česa/koga kot hudič križa (etwas/jemanden) scheuen/fürchten wie der Teufel das Weihwasser
gnati se za čim kot hudič za grešno dušo hinter (etwas) [hersein] her sein wie der Teufel hinter der armen Seele
tu ima hudič kremplje vmes da hat der Teufel seine Hand im Spiel
v sili hudič muhe žre in der Not [frißt] frisst der Teufel Fliegen
imeti hudiča v sebi den Teufel im Leibe haben
izganjalec hudiča der Teufelsaustreiber
izganjanje hudiča der Exorzismus
izganjati hudiča z Belcebubom den Teufel mit dem Beelzebub austreiben
ne bati se ne Boga ne hudiča weder Tod noch Teufel fürchten
biti od hudiča ein Satanskerl sein
za hudiča! verwünscht!, alle Wetter!
X je šel k hudiču X ist beim/zum Teufel
Pojdi k hudiču! Geh zum Teufel!
poslati k hudiču zum Teufel wünschen
tristo hudičev! Tod und Teufel!
o, hudiča! ach du grüne Neune! - hudíč (-a) m
1. rel. diavolo, demonio; pren. demone:
črn, grd kot hudič nero, brutto come il diavolo
prodati, zapisati se hudiču vendere l'anima al diavolo
izganjati hudiča esorcizzare il demonio
knjiž. hudič zavisti, sovraštva il demone dell'invidia, dell'odio
2. (kot kletvica)
hudič! diavolo!, corpo del diavolo!
tristo hudičev! per mille diavoli!
pri hudiču! per diavolo!, corpo del diavolo!
3. (hudoben človek) demonio:
ta hudič je zmožen vsega è un demonio capace di tutto
4. pog. (izraža negativen odnos do osebe ali stvari)
noben hudič nessuno
vsak hudič chiunque, il primo venuto
vsega hudiča ogni sorta di cose
zaprl je vrata in noben hudič ni mogel notri chiuse la porta e nessuno potè più entrare
vsak hudič bi me rad učil non c'è chi non pensi di potermi ammaestrare
pripovedoval ji je vsega hudiča le raccontò ogni sorta di cose
pa dopovej hudiču babjemu, če moreš vaglielo a dire alla maledetta femmina, se puoi
zamenjal je žarnico, pa je hudič takoj pregorel aveva cambiato la lampadina e quella si bruciò subito
5. pog. pren. (hrup, nemir) diavolo, putiferio:
delati, zganjati hudiča fare un chiasso del diavolo, sollevare un putiferio
6. pog., pren. (neprijetnosti, težave) guai:
hudič bo, če bodo zvedeli se lo vengono a sapere, saranno guai
kadar se ga napije, je z njim hudič quando si ubriaca, sono guai
7. pog. pren. (v povedni rabi)
a) (izraža neprijetnost, težavnost česa)
hudič je, če nihče ne uboga è un guaio se nessuno ubbidisce
b) (izraža nezadovoljstvo nad čim)
hudič je vse skupaj al diavolo tutto quanto
8. (v prislovni rabi izraža visoko stopnjo, močno zanikanje)
bilo je od hudiča vroče faceva un caldo da crepare
na hudiče sem truden sono stanco morto
'Saj je prinesel denar!' 'Hudiča je prinesel!' 'Ma se ha portato i soldi!' 'Soldi un cavolo!'
9. pog. pren. (v medmetni rabi)
a) (izraža močno čustveno prizadetost)
kdo, za hudiča, vas je poslal tja? chi diavolo vi ci ha mandato?
b) (izraža močno zanikanje, omalovaževanje)
hudič, pa taka večerja al diavolo una cena così
c) (izraža podkrepitev trditve)
tristo hudičev, da je res è vero per diavolo, per mille diavoli
č) (izraža jezo nad kom)
hudič naj ga vzame e vada al diavolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. tu ima hudič svoje kremplje vmes qui ci ha messo la coda, lo zampino il diavolo
pog. pren. tam je cel hudič la cosa, la faccenda è estremamente grave, seria
to je vse en hudič è lo stesso, fa lo stesso
kdo pa je to za en hudič?! chi diavolo è costui?!
pog. pren. sam hudič ga je prinesel è il diavolo che l'ha mandato
pog. pren. vse bo hudič vzel andrà tutto al diavolo, in malora
če bo še dolgo tako pil, ga bo kmalu hudič vzel se continua a bere di questo passo, andrà presto all'altro mondo
pren. ne bati se ne biriča ne hudiča non temere neppure il diavolo
imeti hudiča v sebi avere il diavolo in corpo
pren. izganjati hudiča z belcebubom il rimedio è peggiore del male
pog. pren. pojesti hudiča in pol mangiare per quattro
pokazal ti bom hudiča! ti farò vedere io!
pren. kaj izpeljati od hudiča fare una gran cosa
pren. človek od hudiča un diavolo di uomo
pravi hudič, če boš zraven ali ne se ci sei o no, fa lo stesso
pihalo je ko sto hudičev tirava un vento del diavolo
PREGOVORI:
kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo dove il diavolo non fuò, manda una vecchia
hudič v sili še muhe žre il bisogno fa correre la vecchierella
kar hudič prikveka, nima teka la farina del diavolo va in crusca - intervenira|ti (-m) intervenieren (tudi diplomatsko); einschreiten; (poseči vmes) sich einschalten
- kremp|elj [é] moški spol (-lja …) die Kralle
kremplji množina (noge s kremplji) Klauen množina, samo pri zvereh: Pranken množina, samo pri ujedah: Fänge množina
ki ima kremplje bekrallt
imeti kremplje bekrallt sein
zariti kremplje v sich einkrallen (in)
držati v krempljih (etwas) umkrallen
imeti v krempljih figurativno in den Krallen haben, in seinen Klauen haben
pokazati kremplje die Krallen zeigen
skriti kremplje die Krallen einziehen
figurativno dobiti v kremplje in die Finger bekommen, in die Krallen bekommen
pasti v kremplje in die Klauen/Krallen/Hand fallen
tu ima hudič kremplje vmes da hat der Teufel seine Hand im Spiel
braniti s kremplji in zobmi mit Zähnen und Klauen verteidigen - krémpelj (-plja) m
1. artiglio; grinfia:
zgrabiti s kremplji afferrare con gli artigli
zasaditi kremplje v plen conficcare gli artigli nella preda
ostri kremplji artigli aguzzi
2. pejor. dito; unghia
3. pren. pl. kremplji grinfie:
dobiti koga v kremplje avere nelle grinfie qcn.
iztrgati iz krempljev strappare dalle grinfie
4. pren. (zelo mlado dekle) ragazzina, fanciulla
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. tu ima hudič svoje kremplje vmes qui il diavolo ci ha messo lo zampino
pren. pokazati svoje kremplje tirare fuori le unghie - odločno [ó] entschlossen, entschieden, urejati zadeve: zügig
odločno poseči vmes ein Machtwort sprechen
odločno povedati svoje mnenje seinen Standpunkt klarmachen
odločno zavračati kaj (etwas) weit von sich weisen
odločno se upreti čemu (einer Sache) Einhalt gebieten - položíti (re)mettre, placer, poser, déposer; étendre, coucher ; (napeljavo) installer, poser
položiti izpit passer son examen
položiti jamščino, kavcijo verser une caution
položiti karte (pred koncem igre) abattre ses cartes (ali son jeu)
položiti komu kaj pred noge déposer quelque chose aux pieds de quelqu'un
položiti komu na srce bien recommander à quelqu'un
položiti mine miner, poser (ali mouiller) des mines
položiti na appliquer
položiti na sonce mettre au soleil
položiti na stran mettre de côté
položiti na tla, na zemljo mettre (ali poser) à terre
položiti nasprotnika (šport) envoyer son adversaire au tapis
položiti nazaj replacer, remettre à sa place
položiti orožje mettre bas (ali déposer) les armes, rendre les armes, capituler, figurativno baisser pavillon
položiti račun rendre compte de
položiti roko na kaj mettre la main sur quelque chose
položiti temelje jeter les fondements, fonder, établir (ali poser, jeter) les bases (ali les fondements), asseoir les fondations
položiti temeljni kamen poser la première pierre
položiti vmes interposer
položiti v posteljo coucher (ali mettre) au lit - porin|iti (-em) porivati
1. (potisniti) schieben, -schieben (rahlo anschieben, dol herunterschieben, gor hinaufschieben, sem herschieben, tja hinüberschieben, naprej weiterschieben, vorschieben, narazen [auseinanderschieben] auseinander schieben, navzdol hinunterschieben, navzgor hochschieben, emporschieben, nazaj zurückschieben, noter/v kaj einschieben, hereinschieben, hineinschieben, proč wegschieben, fortschieben, skupaj zusammenschieben, ven hinausschieben, herausschieben, k steni, k vratom ipd. zuschieben (an), skozi kaj durchschieben (durch), vmes dazwischenschieben, pod kaj unterschieben)
2. (suniti, pahniti) stoßen (dol hinunterstoßen, proč wegstoßen, fortstoßen, skozi durchstoßen, ven hinausstoßen, herausstoßen)
3. (stlačiti) zwängen (in etwas, durch etwas), -zwängen (skozi durchzwängen, noter hineinzwängen)
4. (potisniti) človeka, množico: drängen (k zidu an die Wand, v kot in die Ecke, figurativno v ozadje in den Hintergrund), drücken, schieben, -drängen (noter hineindrängen, ven hinausdrängen)
5. pomorstvo ladjo s kobilice: vom Stapel lassen
6.
figurativno porinti komu nos v kaj (jemanden) mit der Nase auf (etwas) stoßen - pose|či [é] (-žem) posegati
1. z roko kam: greifen in (poseči globoko v žep tief in die Tasche greifen), langen (v kaj hineinlangen, gor hinauflangen)
figurativno poseči naprej vorgreifen
poseči po greifen nach/zu (po orožju zu den Waffen greifen, po skrajnem sredstvu zum letzten Mittel greifen, po posebni zvijači tief in die Trickkiste greifen)
2. na široko, pri pripovedovanju ipd.: (weit) ausholen, ausgreifen
3.
poseči vmes (ukrepati, intervenirati) einschreiten, eingreifen, sich einschalten, z energičnimi ukrepi: durchgreifen
med sprti strani: dazwischentreten - poséči
poséči po to reach for
vmes poséči to intervene in, to interfere with
poséči v žep to put one's hand in one's pocket
poséči nazaj to go back to ➞ posegati