Franja

Zadetki iskanja

  • vmes [é]

    1. krajevno: dazwischen

    2. časovno: inzwischen, zwischenzeitlich, mittlerweile; (občasno) zwischendurch

    3. z glagoli: dazwischen-, zwischen- (biti dazwischenstehen, dazwischenliegen, dati zwischenlegen, napisati dazwischenschreiben, priti dazwischenkommen, stopiti dazwischentreten …)
    ne posegati vmes den Dingen ihren Gang lassen
    odločno poseči vmes eingreifen, einschreiten, sich einschalten, durchgreifen
    tu ima hudič kremplje vmes da hat der Teufel seine Hand im Spiel
  • vmés between

    vmés poseči to intervene in (something); to interfere (in); to step in
    če ne pride kaj vmés if nothing intervenes, if nothing happens, if nothing occurs to prevent me
  • vmés entre deux, entre cela, au milieu de

    vmes govoriti (vmešati se v pogovor) se mêler à la conversation, familiarno s'en mêler
    vmes poseči intervenir, s'interposer, se mêler de quelque chose
    vmes priti intervenir, survenir, se produire
    če ne pride kaj vmes à moins d'imprévu, sauf obstacle
  • vmés adv. frammezzo, in mezzo:
    zraven hiše stojita hlev in skedenj, vmes je vodnjak accanto alla casa si trovano stalla e fienile e, frammezzo, il pozzo
    pog. biti vmes andarne di mezzo; trattarsi; passare
    pojasnil sem jim, kaj je vmes gli spiegai di cosa si trattava, qual era il punto
    prosim za čimprejšnji odgovor, ker je vmes stava si prega di rispondere sollecitamente poiché ne va di mezzo una scommessa
    od takrat je bilo že precej zim vmes da allora sono passati parecchi anni
    pog. tu ima hudič svoje kremplje vmes qui c'ha messo lo zampino il diavolo
    imeti povsod prste vmes impicciarsi dappertutto, ficcare dappertutto il naso
    poseči vmes intervenire
    zmeraj pride kaj vmes accade sempre qcs. d'imprevisto
  • vmés pril. između (njih), među njima: ljudi je veliko na trgu, vmes so tudi otroci
    puno je naroda na trgu, među njima (ljudima) su i djeca; trava je visoka, vmes pa tudi kakšen cvet
    trava je visoka, u njoj i po koji cvijet, cvet; pusti suroveže, kaj se štuliš vmes
    ostavi surovine, što se miješaš, mešaš u njihovo društvo; bere knjigo in godrnja vmes
    čita knjigu, a međutim i gunđa; tudi on je kakšno zinil vmes
    i on je koju riječ, reč dobacio; mezeg je nekaj vmes med konjem in oslom
    mazgov je nešto između pastuha i magarca
  • vmés predl. s gen. dijal. između: hiše vmes vrtov in drevja
  • vmés por medio; en medio de; entre ambos; entre ellos (ozir. ellas)

    poseči vmes interceder, intervenir en
    govariti vmes (vmešati se v pogovor) entrometerse en la conversación, fam meter baza (en)
    če ne pride kaj vmes salvo imprevisto
  • vmés prisl. între
  • deževen pridevnik
    1. (o dežju) ▸ eső
    deževni oblaki ▸ esőfelhők
    deževne kaplje ▸ esőcseppek
    deževna napoved ▸ esőelőrejelzés
    Veter je močno zapihal in prinesel prve deževne kaplje. ▸ Erősen fújni kezdett a szél és esőcseppeket hozott magával.

    2. (z veliko dežja) ▸ esős
    deževno vreme ▸ esős időjárás
    deževno obdobje ▸ esős időszak
    deževen dan ▸ esős nap
    deževna jesen ▸ esős ősz
    Dan je bil deževen in meglen. ▸ Esős és ködös nap volt.
    Oblačno bo in deževno, vmes bodo tudi posamezne nevihte. ▸ Felhős és esős idő várható szórványosan viharokkal.
    Povezane iztočnice: deževna doba, deževni gozd, deževni pragozd
  • DJ samostalnik
    tudi v pridevniški rabi (oseba, ki predvaja glasbo) ▸ DJ
    DJ in producent ▸ DJ és producer
    priznan DJ ▸ elismert DJ
    popularen DJ ▸ népszerű DJ
    radijski DJ ▸ rádiós DJ
    nastop DJ-a ▸ DJ fellépése
    DJ večer ▸ DJ-est
    DJ program ▸ DJ-program
    Najprej sem kot DJ vrtel glasbo, nato sem delal na radiu, vmes sem organiziral koncerte. ▸ Először DJ-ként kevertem a zenét, majd rádiónál dolgoztam, közben pedig koncerteket szerveztem.
    Sopomenke: didžej
  • hudič moški spol (-a …) der Teufel; der Böse, der Leibhaftige, der Erzfeind
    figurativno hudič je der Teufel ist los
    sam hudič ve weiß der Kuckuck
    hudič ga je obsedel er ist vom Teufel besessen, der Teufel ist gefahren in …
    hudič naj ga pobere! der Teufel soll ihn holen, hol's der Teufel/der Geier
    bati se česa/koga kot hudič križa (etwas/jemanden) scheuen/fürchten wie der Teufel das Weihwasser
    gnati se za čim kot hudič za grešno dušo hinter (etwas) [hersein] her sein wie der Teufel hinter der armen Seele
    tu ima hudič kremplje vmes da hat der Teufel seine Hand im Spiel
    v sili hudič muhe žre in der Not [frißt] frisst der Teufel Fliegen
    imeti hudiča v sebi den Teufel im Leibe haben
    izganjalec hudiča der Teufelsaustreiber
    izganjanje hudiča der Exorzismus
    izganjati hudiča z Belcebubom den Teufel mit dem Beelzebub austreiben
    ne bati se ne Boga ne hudiča weder Tod noch Teufel fürchten
    biti od hudiča ein Satanskerl sein
    za hudiča! verwünscht!, alle Wetter!
    X je šel k hudiču X ist beim/zum Teufel
    Pojdi k hudiču! Geh zum Teufel!
    poslati k hudiču zum Teufel wünschen
    tristo hudičev! Tod und Teufel!
    o, hudiča! ach du grüne Neune!
  • hudíč (-a) m

    1. rel. diavolo, demonio; pren. demone:
    črn, grd kot hudič nero, brutto come il diavolo
    prodati, zapisati se hudiču vendere l'anima al diavolo
    izganjati hudiča esorcizzare il demonio
    knjiž. hudič zavisti, sovraštva il demone dell'invidia, dell'odio

    2. (kot kletvica)
    hudič! diavolo!, corpo del diavolo!
    tristo hudičev! per mille diavoli!
    pri hudiču! per diavolo!, corpo del diavolo!

    3. (hudoben človek) demonio:
    ta hudič je zmožen vsega è un demonio capace di tutto

    4. pog. (izraža negativen odnos do osebe ali stvari)
    noben hudič nessuno
    vsak hudič chiunque, il primo venuto
    vsega hudiča ogni sorta di cose
    zaprl je vrata in noben hudič ni mogel notri chiuse la porta e nessuno potè più entrare
    vsak hudič bi me rad učil non c'è chi non pensi di potermi ammaestrare
    pripovedoval ji je vsega hudiča le raccontò ogni sorta di cose
    pa dopovej hudiču babjemu, če moreš vaglielo a dire alla maledetta femmina, se puoi
    zamenjal je žarnico, pa je hudič takoj pregorel aveva cambiato la lampadina e quella si bruciò subito

    5. pog. pren. (hrup, nemir) diavolo, putiferio:
    delati, zganjati hudiča fare un chiasso del diavolo, sollevare un putiferio

    6. pog., pren. (neprijetnosti, težave) guai:
    hudič bo, če bodo zvedeli se lo vengono a sapere, saranno guai
    kadar se ga napije, je z njim hudič quando si ubriaca, sono guai

    7. pog. pren. (v povedni rabi)
    a) (izraža neprijetnost, težavnost česa)
    hudič je, če nihče ne uboga è un guaio se nessuno ubbidisce
    b) (izraža nezadovoljstvo nad čim)
    hudič je vse skupaj al diavolo tutto quanto

    8. (v prislovni rabi izraža visoko stopnjo, močno zanikanje)
    bilo je od hudiča vroče faceva un caldo da crepare
    na hudiče sem truden sono stanco morto
    'Saj je prinesel denar!' 'Hudiča je prinesel!' 'Ma se ha portato i soldi!' 'Soldi un cavolo!'

    9. pog. pren. (v medmetni rabi)
    a) (izraža močno čustveno prizadetost)
    kdo, za hudiča, vas je poslal tja? chi diavolo vi ci ha mandato?
    b) (izraža močno zanikanje, omalovaževanje)
    hudič, pa taka večerja al diavolo una cena così
    c) (izraža podkrepitev trditve)
    tristo hudičev, da je res è vero per diavolo, per mille diavoli
    č) (izraža jezo nad kom)
    hudič naj ga vzame e vada al diavolo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. pren. tu ima hudič svoje kremplje vmes qui ci ha messo la coda, lo zampino il diavolo
    pog. pren. tam je cel hudič la cosa, la faccenda è estremamente grave, seria
    to je vse en hudič è lo stesso, fa lo stesso
    kdo pa je to za en hudič?! chi diavolo è costui?!
    pog. pren. sam hudič ga je prinesel è il diavolo che l'ha mandato
    pog. pren. vse bo hudič vzel andrà tutto al diavolo, in malora
    če bo še dolgo tako pil, ga bo kmalu hudič vzel se continua a bere di questo passo, andrà presto all'altro mondo
    pren. ne bati se ne biriča ne hudiča non temere neppure il diavolo
    imeti hudiča v sebi avere il diavolo in corpo
    pren. izganjati hudiča z belcebubom il rimedio è peggiore del male
    pog. pren. pojesti hudiča in pol mangiare per quattro
    pokazal ti bom hudiča! ti farò vedere io!
    pren. kaj izpeljati od hudiča fare una gran cosa
    pren. človek od hudiča un diavolo di uomo
    pravi hudič, če boš zraven ali ne se ci sei o no, fa lo stesso
    pihalo je ko sto hudičev tirava un vento del diavolo
    PREGOVORI:
    kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo dove il diavolo non fuò, manda una vecchia
    hudič v sili še muhe žre il bisogno fa correre la vecchierella
    kar hudič prikveka, nima teka la farina del diavolo va in crusca
  • intervenira|ti (-m) intervenieren (tudi diplomatsko); einschreiten; (poseči vmes) sich einschalten
  • kremp|elj [é] moški spol (-lja …) die Kralle
    kremplji množina (noge s kremplji) Klauen množina, samo pri zvereh: Pranken množina, samo pri ujedah: Fänge množina
    ki ima kremplje bekrallt
    imeti kremplje bekrallt sein
    zariti kremplje v sich einkrallen (in)
    držati v krempljih (etwas) umkrallen
    imeti v krempljih figurativno in den Krallen haben, in seinen Klauen haben
    pokazati kremplje die Krallen zeigen
    skriti kremplje die Krallen einziehen
    figurativno dobiti v kremplje in die Finger bekommen, in die Krallen bekommen
    pasti v kremplje in die Klauen/Krallen/Hand fallen
    tu ima hudič kremplje vmes da hat der Teufel seine Hand im Spiel
    braniti s kremplji in zobmi mit Zähnen und Klauen verteidigen
  • krémpelj (-plja) m

    1. artiglio; grinfia:
    zgrabiti s kremplji afferrare con gli artigli
    zasaditi kremplje v plen conficcare gli artigli nella preda
    ostri kremplji artigli aguzzi

    2. pejor. dito; unghia

    3. pren. pl. kremplji grinfie:
    dobiti koga v kremplje avere nelle grinfie qcn.
    iztrgati iz krempljev strappare dalle grinfie

    4. pren. (zelo mlado dekle) ragazzina, fanciulla
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. tu ima hudič svoje kremplje vmes qui il diavolo ci ha messo lo zampino
    pren. pokazati svoje kremplje tirare fuori le unghie
  • odločno [ó] entschlossen, entschieden, urejati zadeve: zügig
    odločno poseči vmes ein Machtwort sprechen
    odločno povedati svoje mnenje seinen Standpunkt klarmachen
    odločno zavračati kaj (etwas) weit von sich weisen
    odločno se upreti čemu (einer Sache) Einhalt gebieten
  • položíti (re)mettre, placer, poser, déposer; étendre, coucher ; (napeljavo) installer, poser

    položiti izpit passer son examen
    položiti jamščino, kavcijo verser une caution
    položiti karte (pred koncem igre) abattre ses cartes (ali son jeu)
    položiti komu kaj pred noge déposer quelque chose aux pieds de quelqu'un
    položiti komu na srce bien recommander à quelqu'un
    položiti mine miner, poser (ali mouiller) des mines
    položiti na appliquer
    položiti na sonce mettre au soleil
    položiti na stran mettre de côté
    položiti na tla, na zemljo mettre (ali poser) à terre
    položiti nasprotnika (šport) envoyer son adversaire au tapis
    položiti nazaj replacer, remettre à sa place
    položiti orožje mettre bas (ali déposer) les armes, rendre les armes, capituler, figurativno baisser pavillon
    položiti račun rendre compte de
    položiti roko na kaj mettre la main sur quelque chose
    položiti temelje jeter les fondements, fonder, établir (ali poser, jeter) les bases (ali les fondements), asseoir les fondations
    položiti temeljni kamen poser la première pierre
    položiti vmes interposer
    položiti v posteljo coucher (ali mettre) au lit
  • porin|iti (-em) porivati

    1. (potisniti) schieben, -schieben (rahlo anschieben, dol herunterschieben, gor hinaufschieben, sem herschieben, tja hinüberschieben, naprej weiterschieben, vorschieben, narazen [auseinanderschieben] auseinander schieben, navzdol hinunterschieben, navzgor hochschieben, emporschieben, nazaj zurückschieben, noter/v kaj einschieben, hereinschieben, hineinschieben, proč wegschieben, fortschieben, skupaj zusammenschieben, ven hinausschieben, herausschieben, k steni, k vratom ipd. zuschieben (an), skozi kaj durchschieben (durch), vmes dazwischenschieben, pod kaj unterschieben)

    2. (suniti, pahniti) stoßen (dol hinunterstoßen, proč wegstoßen, fortstoßen, skozi durchstoßen, ven hinausstoßen, herausstoßen)

    3. (stlačiti) zwängen (in etwas, durch etwas), -zwängen (skozi durchzwängen, noter hineinzwängen)

    4. (potisniti) človeka, množico: drängen (k zidu an die Wand, v kot in die Ecke, figurativno v ozadje in den Hintergrund), drücken, schieben, -drängen (noter hineindrängen, ven hinausdrängen)

    5. pomorstvo ladjo s kobilice: vom Stapel lassen

    6.
    figurativno porinti komu nos v kaj (jemanden) mit der Nase auf (etwas) stoßen
  • pose|či [é] (-žem) posegati

    1. z roko kam: greifen in (poseči globoko v žep tief in die Tasche greifen), langen (v kaj hineinlangen, gor hinauflangen)
    figurativno poseči naprej vorgreifen
    poseči po greifen nach/zu (po orožju zu den Waffen greifen, po skrajnem sredstvu zum letzten Mittel greifen, po posebni zvijači tief in die Trickkiste greifen)

    2. na široko, pri pripovedovanju ipd.: (weit) ausholen, ausgreifen

    3.
    poseči vmes (ukrepati, intervenirati) einschreiten, eingreifen, sich einschalten, z energičnimi ukrepi: durchgreifen
    med sprti strani: dazwischentreten
  • poséči

    poséči po to reach for
    vmes poséči to intervene in, to interfere with
    poséči v žep to put one's hand in one's pocket
    poséči nazaj to go back to ➞ posegati