Franja

Zadetki iskanja

  • vlaž|en (-na, -no) feucht, in mrzel: feuchtkalt, [naßkalt] nasskalt; (močvirnat) moorig, [naß] nass; od megle: nebelfeucht
  • vlážen damp, humid, moist, wet

    vlážen in hladen dank
    vlážen in lepljiv clammy
    nekoliko vlážen dampish
    precéj vlážen rather damp, pretty damp
  • vlážen humide, moite ; (tla, trava) mouillé

    vlažne oči des yeux humides
    postati vlažen s'humidifier, devenir humide, s'humecter
  • vlážen (-žna -o) adj.

    1. umido; pren. (znojen) madido:
    vlažna stena parete umida
    vlažno stanovanje alloggio umido
    vlažno podnebje clima umido, umidiccio
    med. vlažen obkladek bagnolo

    2. med. sieroso:
    vlažni ekcem eczema sieroso
  • vlážen -žna -o vlažan: vlažen zrak; -o stanovanje
    vlažan stan; -o vreme; -o perilo
    vlažno rublje, vlažan veš
  • vlážen húmedo ; (ovlažen) humedecido ; (moker) mojado

    postati vlažen humedecerse
  • vlážen prid., во́гкий прикм., воло́гий прикм., сири́й прикм.
  • vlážen -žna -o prid. umed, jilav; ud
  • jêzik (-íka) m

    1. (organ) lingua:
    zgornji del jezika dorso della lingua
    konica jezika apice della lingua
    otekel, raskav, rdeč, vlažen jezik lingua gonfia, ruvida, rossa, umida

    2. gastr. (živalski jezik) lingua:
    goveji, svinjski jezik lingua di bue, di maiale
    prekajeni, soljeni jezik lingua affumicata, salmistrata

    3. (kar je po obliki podobno jeziku) lingua; linguetta:
    ognjeni jeziki lingue di fuoco
    jezik pri čevljih linguetta delle scarpe
    jezik pri denarnici linguetta del portamonete

    4. (organ pri človeku glede na pomembnost pri govorjenju) lingua:
    kaj nimaš jezika? non ce l'hai la lingua? hai perso la lingua?
    ugrizniti se v jezik mordersi la lingua

    5. (sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje) lingua, linguaggio, parlata:
    govoriti, naučiti se jezik parlare, imparare una lingua
    lomiti, obvladati, razumeti, znati jezik masticare, padroneggiare, capire, sapere una lingua
    klasični, moderni jeziki lingue classiche, moderne
    germanski, romanski, slovanski, indoevropski jeziki lingue germaniche, romanze, slave, indoeuropee
    aglutinacijski, fleksijski, monosilabični jeziki lingue agglutinanti, flessive, monosillabiche
    kentumski, satemski jeziki lingue centum, satem
    angleški, italijanski, slovenski jezik (lingua) inglese; lingua italiana, italiano; lingua slovena, sloveno
    knjižni jezik lingua letteraria
    ljudski jezik parlata popolare
    manjšinski jezik lingua della minoranza
    materni jezik lingua materna, madrelingua
    občevalni jezik linguaggio popolare
    otroški jezik linguaggio infantile
    svetovni jezik lingua mondiale
    učni jezik lingua di insegnamento
    zvrstni jezik linguaggio settoriale

    6. pren. (kar kdo govori, pove) lingua, parola:
    paziti na svoj jezik frenare, moderare la propria lingua, stare attento a quel che dici
    sam jezik ga je è bravo solo a parole
    pren. pog. jeziki (opravljivci) malelingue

    7. knjiž. (način izražanja, vezano na določeno pojmovanje česa) linguaggio:
    kulinarični jezik linguaggio della gastronomia
    matematični jezik linguaggio della matematica
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel non poteva non dirlo
    jezik ga je srbel, vendar ni rekel gli prudeva la lingua, ma si trattenne
    tekal je ves dan, da mu je jezik visel iz ust a furia di correre tutto il giorno aveva fuori la lingua
    jezik ji gladko teče, ji teče kot namazan ha la parlantina sciolta
    jezik se mu zapleta, zatika farfuglia, si impappina
    brusiti jezike na kom sparlare di qcn., tagliare i panni addosso a qcn., spettegolare su qcn.
    jezik za zobe! acqua in bocca!
    držati jezik (za zobmi) tenere la lingua a casa, essere muto come un pesce
    opletati, otresati jezik sparlare, criticare
    pokazati komu jezik mostrare la lingua, fare le boccacce, gli sberleffi
    vsemu svetu pokazati jezik infischiarsene degli altri
    lomiti si jezik parlucchiare una lingua
    pristriči, zavezati komu jezik tappare la bocca a qcn.
    kar naprej sukati, vrteti jezik non far che parlare, parlare continuamente
    polagati komu na jezik mettere le parole in bocca a qcn.
    govoriti, kar pride na jezik parlare a vanvera
    imeti dar za jezike essere dotato per le lingue, avere il pallino delle lingue
    prijeti koga za jezik prendere uno in parola
    imeti besedo na jeziku avere la parola sulla punta della lingua
    ne imeti dlake na jeziku non avere peli sulla lingua
    imeti dolg jezik avere la lingua lunga, essere un ciarlone, un pettegolo
    imeti nabrušen jezik avere la battuta pronta
    imeti strupen jezik calunniare, diffamare, sparlare
    etn. jezik (premični del trlice) gramolatrice
    geol. jezik roccia intrusiva
    bot. jelenov jezik lingua cervina, scolopendrio (Scolopendrium officinale)
    bot. mačji jezik ofioglosso (Ophioglossum)
    geol. ledeniški jezik lingua glaciale, di ablazione
    bot. navadni volovski jezik buglossa (Anchusa officinalis)
    zool. morski jezik (list) sogliola (Solea)
    inform. programski jezik linguaggio di programma
    med. obložen jezik lingua patinosa, sporca
    umetni jezik lingua artificiale
    PREGOVORI:
    kolikor jezikov znaš, toliko veljaš ogni lingua vale un uomo
    jezik tišči, kjer zob boli; kar govori jezik, čuti tudi srce la lingua batte dove il dente duole
  • jugovzhoden pridevnik
    1. (o legi) ▸ délkeleti
    jugovzhodna Evropakontrastivno zanimivo Délkelet-Európa
    jugovzhodna regija ▸ délkeleti régió
    jugovzhodna obala ▸ délkeleti part
    jugovzhodna Slovenijakontrastivno zanimivo Délkelet-Szlovénia

    2. (o smeri) ▸ délkeleti
    jugovzhodno pobočje ▸ délkeleti lejtő
    jugovzhodni veter ▸ délkeleti szél
    V višinah doteka z jugovzhodnimi vetrovi nad naše kraje hladnejši in bolj vlažen zrak. ▸ A magasban a délkeleti széllel hűvösebb és nedvesebb levegő érkezik térségünkbe.
    Lava se razliva po jugovzhodnem pobočju vulkana. ▸ A láva a vulkán délkeleti lejtőjén folyik szét.
  • megl|a ženski spol (-è …) der Nebel; die Nebelbildung; (jutranja Frühnebel, Morgennebel, v kotlinah Talnebel, ledena Eisnebel, nepredirna Nebelwand, talna Bodennebel, Strahlungsnebel, visoka Hochnebel)
    umetna megla künstlicher Nebel, figurativno blauer Dunst
    podhlajena megla unterkühlter Nebel
    gosta megla dichter Nebel, pogovorno: die Waschküche, die Suppe
    … megle Nebel-
    (metalec der Nebelwerfer, morje das Nebelmeer, najava die Nebelmeldung, nastajanje die Nebelbildung, pas die Nebelbank, področje das Nebelgebiet, pramen der Nebelschwaden, pršenje iz megle das Nebelnässen)
    brez megle nebelfrei
    poln megle durchnebelt
    vlažen od megle nebelfeucht
    odet v meglo nebelverhangen
    dan z meglo der Nebeltag
    (signalni) rog za meglo das Nebelhorn
    signal za meglo das Nebelsignal
    agronomija in vrtnarstvo zaščititi z umetno meglo einnebeln
  • mrz|el (-la, -lo) kalt; človek: gefühlskalt
    mrzel in vlažen feuchtkalt, [naßkalt] nasskalt
    strupeno mrzel bitterkalt, saukalt, lausig kalt
    mrzlo obdobje anhaltende Kälte
    mrzlo srce die Herzenskälte
    mrzlo oblivati/obliti koga (jemanden) kalt überrieseln, kalt den Rücken hinunterlaufen
  • precéj adv. molto, tanto, assai, parecchio; abbastanza; notevolmente, discretamente; piuttosto; un po':
    precej dobro abbastanza bene
    precej daleč abbastanza, piuttosto lontano
    precej zaslužiti guadagnare discretamente
    bilo nas je precej eravamo in tanti
    precej ljudi molta gente
    potrebno je kar precej poguma, da se pokaže v javnosti ci vuole un bel po' di coraggio a mostrarsi in pubblico
    pog. biti precej doma v čem intendersi di qcs.
    biti precej pri denarju avere soldi a palate
    precej slabo malaccio, maluccio
    precej star vecchiotto
    precej vlažen umidiccio
    precej zgodaj presto, prestino
  • rósa dew

    brez róse dewless
    rósa (cvet) mladosti dew of youth
    večerna rósa evening dew
    vlažen od róse wet with dew, dew-drenched
    rósa pada the dew is falling
  • travnik samostalnik
    (travnato zemljišče) ▸ rét, kaszáló
    cvetoč travnik ▸ virágzó rét
    vlažen travnik ▸ nedves rét
    pokošen travnik ▸ lekaszált rét
    strm travnik ▸ meredek rét
    močvirnat travnik ▸ mocsaras rét
    zelen travnik ▸ zöld kaszáló
    košnja travnika ▸ rétkaszálás
    gnojenje travnika ▸ réttrágyázás
    površina travnika ▸ kaszáló területe
    sprehod po travniku ▸ séta a réten
    piknik na travniku ▸ piknik a réten
    kositi travnik ▸ rétet kaszál
    pokositi travnik ▸ rétet lekaszál
    Dan se je nagibal proti večeru, nad travniki je visela gosta megla. ▸ A nap estébe hajlott, a rétek felett sűrű köd lebegett.
    Tudi taborniki čedalje pogosteje gostujejo na njihovih travnikih. ▸ A cserkészek is egyre gyakrabban látogatják a rétjeiket.
    Skupaj se podita po travniku in lovita miške. ▸ Együtt szaladgálnak a réten egerekre vadászva.
    Paša na planinskih travnikih je trajala več tednov. ▸ A legeltetés a hegyi réteken több hétig tartott.
  • zmerno [é] in Maßen, mäßig
    zmerno oblačno halbbedeckt
    zmerno vlažen wechselfeucht
  • zoprno [ó] widerlich
    zoprno sladek widerlich süß
    zoprno vlažen widerlich feucht
  • zrák (-a) m

    1. aria; knjiž. etere; pesn. aere;
    plast zraka okoli zemlje lo strato d'aria attorno alla terra, l'atmosfera che circonda la terra
    mrzel, redek, suh, vlažen, vroč zrak aria fredda, rarefatta, asciutta, umida, calda
    z dimom, z vlago nasičen zrak aria satura di fumo, di umidità
    onesnaženi zrak aria inquinata
    klimatizirani zrak aria condizionata
    komprimirani zrak aria compressa
    gibanje, kroženje zraka il movimento, la circolazionie dell'aria
    gostota, temperatura, tlak zraka densità, temperatura, pressione dell'aria; densità atmosferica
    celinski, polarni, tropski zrak aria continentale, polare, tropicale
    morski, planinski zrak aria di mare, di montagna
    voj. napad iz zraka attacco aereo
    pogled iz zraka veduta aerea
    iti na zrak uscire all'aperto
    igrati se na zraku giocare all'aria aperta
    na zraku sušiti kože, les seccare le pelli, il legno all'aria

    2. pren. (nič, ničevost) vento
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pogledati, če je zrak čist vedere se l'aria è libera
    pomeniti komu toliko kot zrak non importare niente (di qcn.)
    po zaporu spet dihati svoboden zrak godere la libertà dopo anni di prigione
    od zraka se ne da živeti d'aria non si può campare
    narediti luknjo v zrak fare un buco nell'acqua, fallire
    iti v zrak esplodere
    pognati, poslati, spustiti kaj v zrak far saltare in aria qcs.
    vsak dan spustiti trideset cigaret v zrak fumarsi ogni giorno trenta sigarette
    ves dan zijati v zrak starsene tutto il giorno col naso per aria
    hiteti, da vse frči v zrak lavorare di gran lena
    biti v zraku essere nell'aria, essere appena avvertibile, stare per accadere
    pomlad visi v zraku primavera brilla nell'aria (Leopardi/Zlobec)
    potovanje visi v zraku il viaggio, la gita è in forse
    trditve visijo v zraku tesi campate in aria
    residualni zrak aria residua
    med. zrak v lobanji pneumoencefalo
    meteor. jedro hladnega zraka nucleo di aria fredda
    prodor hladnega zraka afflusso di aria fredda
    voj. raketa zrak-zrak missile aria-aria
Število zadetkov: 18