Franja

vkup zusammen
iste sorte ptiči vkup letijo gleich und gleich gesellt sich gern, Pack schlägt sich, Pack verträgt sich
| ➞ → skupaj

vkúp (con)juntamente

vkùp together

vkùp zbrati to bring (ali to get) together
sklicati ljudi vkùp to call the people together
tri ure vkùp je govoril he talked for three hours together

vkùp ensemble; en collaboration; au total

vkùp adv. (skupaj) insieme:
vkup spraviti mettere insieme
vkup živeti vivere insieme
vkup stanovati abitare insieme, coabitare
vse vkup se mi je zdelo smešno l'intera faccenda mi sembrava buffa
pog. to ni vse vkup nič (za izražanje nezadovoljstva) è tutta una patacca!
pren. vkup držati essere solidali
pren. vkup lesti od lakote sentirsi male dalla fame
pren. priti vkup incontrarsi, conoscersi, fare amicizia
pren. denar mu kar vkup leti i soldi sembrano piovergli dal cielo
PREGOVORI:
pog. gliha vkup štriha simili con simili fanno buoni amici; chi si somiglia, si piglia

vkùp pril.
1. zajedno, ukupno: smo vsi vkup; vkup živeti, stanovati
2. skupa, zajedno: to vse vkup ni nič; vkup spraviti
skupiti; oči mi vkup lezejo
oči mi se sklapaju: vsi vkup ste za nič
svi skupa ne valjate ništa, niste ni za što; le vkup le vkup uboga gmajna; vkup vozila, zvrnila
ista sudbina za obojicu, za oboje

vkùp prisl., доку́пи присл.

gliha vkup štriha frazem
(pregovor) ▸ hasonló a hasonlónak örül

glih|a ženski spol (-e …) seinesgleichen
glih vkup štriha gleich und gleich gesellt sich gern

glíha

glíha vkup štriha like likes like; birds of a feather flock together

glíha (-e) f pog. pejor. gente della stessa risma
PREGOVORI:
pog. gliha vkup štriha chi si somiglia si piglia

lésti (lézem) imperf.

1. strisciare (rettile, lumaca);
lesti na drevo arrampicarsi sull'albero

2. pren. arrancare, avanzare lentamente, faticosamente:
alpinist leze proti vrhu gore l'alpinista avanza lentamente verso la cima della montagna

3. scorrere, colare (sudore, lacrime)

4. andare:
lesti ko polž andare a passo di lumaca
lesti po vseh štirih andare carponi

5. pren. (prodirati, riniti, prihajati) uscire, spuntare; penetrare, filtrare:
iz razpok je lezla voda l'acqua usciva dalle fessure
prva travica že leze iz zemlje la prima erbetta sta già spuntando dalla terra
jutranja svetloba leze skozi okna la luce mattutina filtra dalle finestre

6. cascare

7. diffondersi, propagarsi:
utrujenost leze po vsem telesu la stanchezza si propaga per tutto il corpo

8. (počasi se bližati) andare; calare; sprofondare:
lesti proti sedemdesetim andare verso la settantina
lesti v dolgove sprofondare nei debiti

9. pren. (počasi minevati) passare, scorrere lento (ore, tempo)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prišlo je vse, kar leze in gre è venuta tantissima gente
od presenečenja so mu oči lezle iz jamic dallo stupore strabuzzò gli occhi
sonce leze izza hriba, za hrib il sole sorge, tramonta dietro la montagna
hiša leze na kup la casa è fatiscente
lesti na kup (od žalosti, obupa) disperare
lesti vkup (od lakote) crollare (dalla fame)
lesti na oči (spanec) appesantire le palpebre
lesti na prsi (glava) reclinare sul petto
lesti v glavo (vino) dare alla testa
lesti v dve gube incurvarsi, piegarsi (dalla vecchiaia)
lesti v hrib (cesta) arrampicarsi, inerpicarsi sul monte
lesti v kosti (strah) prendere paura, impaurirsi
lesti v leta invecchiare
pog. vulg. lesti nekam, v rit, v zadnjico komu adulare qcn., vulg. leccare il culo a qcn.
lesti narazen (blago) essere logoro
lesti narazen (lice, od zadovoljstva) allargarsi in un sorriso di soddisfazione
lesti narazen (propadati) andare in rovina
lesti skupaj (oči) chiudersi dal sonno
žarg. šol. komaj lesti passare la classe a malapena, essere un cattivo scolaro

ptič moški spol (-a …) živalstvo, zoologija der Vogel
sladkorni ptič Türkisvogel, Zuckervogel
turkizni ptič Türkisvogel
silhueta letečega ptiča živalstvo, zoologija das Flugbild
hrana za ptiče das Vogelfutter
lov na ptiče der Vogelfang
trčenje s ptičem der Vogelschlag
rastlinstvo, botanika rastlina, ki jo oprašujejo ptiči die Vogelblume
agronomija in vrtnarstvo škoda, ki jo narede ptiči der Vogelfraß
figurativno iste/ene sorte ptiči vkup letijo gleich und gleich gesellt sich gern

sort|a [ó] ženski spol (-e …) die Sorte (domača Landsorte, kvalitetna Edelsorte, sadna Obstsorte, češnje Kirschsorte); pri živalih: die Rasse, der Schlag, die Züchtung
nova sorta die Neuzüchtung
izbor sort die Sortenwahl
figurativno iste sorte ptiči vkup letijo gleich und gleich gesellt sich gern

štriha|ti (-m) (pleskati) ( volkstümlich für: ) streichen
figurativno gliha vkup štriha gleich und gleich gesellt sich gern

štríhati (-am) imperf. pog. (pleskati) imbiancare, verniciare
PREGOVORI:
pog. gliha vkup štriha ogni simile ama il suo simile; chi s'assomiglia si piglia

tič¹ moški spol (-a …)

1. ➞ → ptič, ptica

2. nenavaden človek: der Kauz (čuden tič ein komischer Kauz); der Vogel (čuden ein komischer/seltsamer/schräger Vogel)
on in podobni tiči X und Konsorten
figurativno iste sorte tiči vkup letijo gleich und gleich gesellt sich gern, Pack schlägt sich, Pack verträgt sich

3.
biti tič spreten človek: clever sein
|
ne tič ne miš weder Fisch noch Fleisch/weder heiß noch kalt

zvón (-a) m

1. campana:
zvon buči, doni la campana rimbomba, risuona
bronast zvon campana di bronzo, bronzo
kembelj, plašč zvona il battaglio, il manto della campana

2. ekst. suono della campana, campana, squilla:
opoldanski, večerni zvon la campana di mezzogiorno, della sera
zvonovi zvonijo vkup le campane suonano a distesa
mrliški zvon campana da morto
opozorilo ladijskega zvona l'allarme della campana di bordo
biti plat zvona suonare a stormo

3. teh.
potapljaški zvon campana penumatica
kem. stekleni zvon campana di vetro
gosp. stekleni zvon za sir copriformaggio
pren. obešati na veliki zvon farlo sapere in giro
slišati še drugo plat zvona sentire ambedue le campane
obl. hlače, krilo na zvon pantaloni, gonna a campana
muz. (cevasti) zvonovi campane tubolari

zvoníti (-ím) imperf.

1. suonare la campana:
cerkovnik zvoni zjutraj, opoldne in zvečer il sagrestano suona la campana la mattina, a mezzogiorno e la sera

2. suonare; rintoccare; sbattagliare:
zvonec, budilka, telefon zvoni il campanello, la sveglia, il telefono suona
po cesti zvoni tramvaj il tram scampanella per la strada
poldne, sedem, ena zvoni suonano le sette, le dodici, è il tocco
komu zvoni? per chi suona la campana?
vkup zvoniti suonare a distesa, scampanare

3. pren. (govoriti, pripovedovati) raccontare, dire:
o njej zvonijo, da je poštena di lei dicono che è illibata
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. hlače so mu zvonile okrog nog i pantaloni gli ciondolavano attorno alle gambe
zvoni mu zadnja ura sta per morire, è moribondo
zvoniti hudo uro suonare a stormo
zvoniti z repom scodinzolare (del cane)
lov. pes zvoni il cane latra
rel. zvoniti zdravomarijo suonare l'avemaria
zvoniti k maši suonare per la messa
zvoni mi v ušesih mi rintronano le orecchie
PREGOVORI:
po toči je pozno zvoniti è inutile piangere sul latte versato