Franja

veseli|ti (-m) razveseliti (jemanden) erfreuen, (jemandem) Freude bereiten, delo, igra: (jemandem) Spaß machen

veselíti to give pleasure (ali joy), to afford joy (ali pleasure), to gladden

to me veseli I am glad of that
veseli me, da te vidim I am glad to see you
glasba me ne veseli I get no joy from music
veselilo me bo, če mi boš kaj pisal I shall be glad to receive your letters
veselíti se česa to delight in something
ne veseli se prezgodaj! don't count your chickens before they are hatched!
veselíti se to be glad of, to be happy (to), to take pleasure (from), to rejoice (at); to be pleased with
(vnaprej) se veselíti to anticipate a pleasure, to look forward to
veselim se že, da te bom zopet videl I am looking forward to seeing you again
zelo me veseli, da vas spoznam (se seznanim z vami) I am very glad to meet you

veselíti faire plaisir à, réjouir, amuser, divertir, égayer, distraire

veseliti se être content (ali heureux, enchanté, charmé, ravi, bien aise) de, se réjouir s'amuser, se divertir, s'égayer; jouir de quelque chose
to me veseli cela me fait plaisir
veseli me, da … je suis heureux (ali content, ravi, bien aise) que + subjunktiv
veseliti se na kaj se réjouir d'avance (ali à l'avance)
veseli me, da te vidim je suis content de te voir

veselíti (-ím)

A) imperf.

1. far piacere, rallegrare:
uspehi otrok starše veselijo i successi dei figli rallegrano i genitori
dovolite mi, da se predstavim: J. K. Veseli me permetta che mi presenti: J. K. Piacere!

2. essere amante, appassionato di, occuparsi di:
veseli ga astrofizika è un appassionato di astrofisica

B) veselíti se (-ím se) imperf. refl.

1. essere allegro, rallegrarsi; knjiž. gioire; divertirsi:
otroci se veselijo na travniku i bambini si divertono nel prato

2. godersi; attendere con gioia:
veseliti se počitnic attendere con gioia, godersi le vacanze
pren. prezgodaj se veseliti vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso

veselíti -im, veseli -ite, veselil -a uveseljavati, činiti, pričinjavati veselje, zadovoljstvo: nobena reč ga ne veseli
ništa mu ne pričinjava zadovoljstva; učenje ga veseli
nauka ga privlači, mu čini zadovoljstvo; veseli me, da si prišel
radujem se što si došao; veselim se počitnic
radujem se raspustu, odmoru

veselíti alegrar; causar alegría; placer

to me zelo veseli lo celebro mucho
veseli me, da ... me alegro de que (subj), me complace que (subj) (da si prišel que hayas venido)
zelo bi me veselilo, če ... celebraría mucho que (subj), tendría mucho placer en (nedoločnik)
veseliti se česa alegrarse de a/c, complacerse en, celebrar a/c
veseliti se na kaj esperar gozoso a/c
kako se veselim! ¡cuánto me alegro!, ¡cuánto lo celebro!

veselíti -ím nedov., весели́ти -лю́ недок.

veselíti -ím (se) nedov.
1. a (se) bucura; a se complăcea
□ veseliti se zmage a jubila
2. a se veseli, a (se) înveseli, a (se) amuza

veseli|ti se (-m se) razveseliti se sich freuen (česa über), seine Freude haben an, Vergnügen finden an; (z veseljem pričakovati)
veseliti se na sich freuen auf
na vso moč se veseliti sich diebisch freuen
veseliti se skupaj z nekom an (jemandes) Freude teilnehmen/teilhaben, seine Freude teilen mit
glasno se veseliti frohlocken (tudi biblično), jubeln
veseli me es freut mich, es ist mir ein Vergnügen …

veselíti se -ím se nedov., весели́тися -лю́ся недок., раді́ти -ді́ю недок., ра́дувати -дую недок., ті́шитися -шуся недок.

zabávati -am nedov., весели́ти -лю́ недок., забавля́ти -ля́ю недок., розважа́ти -жа́ю недок., ба́вити -влю недок.

radováti se -újem se rodovati se čemu, veseliti se zbog čega: radovati se česa, zaradi česa, nad čim

stŕgati -am i -žem
1. strugati, ribati; strgati krompir, redkev
2. rašpati: strgati rjo z železa
3. strugati: strgati z žlico po skledi
4. trti: kobilice stržejo
5. strgati komu korenček trti komu hrena pod nos, veseliti se tuđoj nesreći

blagrovati glagol
1. literarno (imeti za srečnega) ▸ szerencsésnek tart, áldja a szerencséjét
Po svoje se prav blagruje, da nima avtomobila. ▸ A maga módján szinte áldja a szerencséjét, hogy nincs autója.
Bolni pogosto blagrujemo zdrave, a pri tem pozabljamo, da se ti ne morejo veseliti zdravja, ker ga premalo cenijo. ▸ Betegként gyakran tartjuk szerencsésnek az egészségeseket, de megfeledkezünk arról, hogy ők nem örülnek annak, hogy egészségesek, mivel ezt nem értékelik eléggé

2. literarno (slaviti; hvaliti) ▸ áld, megáld, hálát ad
Kmalu so odpustile možem in blagrovale boga, da jim jih je vrnil žive in zdrave. ▸ Hamarosan megbocsátottak a férjüknek, és áldották az istent, amiért élve és egészségesen visszaadta őket.

3. religija (blagoslavljati) ▸ áld, megáld
V blagrih Jezus blagruje vse, ki se v življenju srečujejo s trpljenjem. ▸ Hegyi beszédében Jézus megáldja mindazokat, akik szenvedéssel találkoznak életükben.
Šele po tem srečanju je dospel do globlje vere tistih, ki jih Jezus blagruje: "Blagor tistim, ki niso videli, a so verovali" (Jn 20,29). ▸ Csak ezután a találkozó után jutott el azok mélyebb hitéhez, akiket Jézus megáld: „Boldogok, akik nem látnak, mégis hisznek” (Jn 20,29).

glasno laut, lauthals; mit großer Stimmkraft
glasno govoriti schreien, poltern
glasno se veseliti jubeln
glasno jokati heulen
| ➞ → glasen

moč² [ó] ženski spol (-i …)

1. (jakost) die Kraft, die Stärke (vetra Windstärke, vojska bojna Kampfstärke, dejanska Ist-Stärke, magnetnega polja Polstärke, neznanska Riesenkraft, orkanska Orkanstärke, polna Vollkraft, prebojna Durchschlagskraft, rušilna Sprengkraft, sesalna Saugkraft, številčna vojska Truppenstärke, Mannschaftsstärke, udarna Stoßkraft)

2. (zmožnost, sila) das Vermögen, Kraft (adhezivna Haftvermögen, figurativno čarobna Zauberkraft, čudežna Wunderkraft, dokazna Beweiskraft, gospodarska Wirtschaftskraft, izrazna Ausdruckskraft, kupna Kaufkraft, moška Manneskraft, obrambna Wehrkraft, ogrevalna Heizkraft, pokrivanja Deckkraft, povedna Aussagekraft, pralna Waschkraft, prebojna poganjkov agronomija in vrtnarstvo Triebkraft, predstavna Vorstellungsvermögen, presoje Urteilskraft, zdravilna Heilkraft)
spolna moč die Potenz, die Liebeskraft

3. (oblast) die Macht, die Machtstellung, die Gewalt
… moči Macht-
(center das Machtzentrum, faktor der Machtfaktor, skupina die Machtgruppe, instrument das Machtinstrument, merjenje die Machtprobe, nakopičenje Machtanhäufung, odnos die Machtbeziehung, pozicija Machtstellung, Machtposition, razmerje das Machtverhältnis, sredstvo das Machtmittel, struktura die Machtstruktur, vprašanje die Machtfrage, zavest das [Machtbewußtsein] Machtbewusstsein)
odvzem moči, zmanjševanje moči die Entmachtung
odvzeti moč/zmanjševati moč komu (jemanden) entmachten
dati čutiti svojo moč (jemanden) seine Macht fühlen lassen

4.
delovna moč (delavec) die Arbeitskraft, -kraft
(pisarniška Bürokraft, strokovna Fachkraft, učna Lehrkraft, vrhunska Spitzenkraft)

5. (učinkovitost) die Wirksamkeit
|
izgubljanje moči medicina der Kräfteschwund
merjenje moči das Kräftemessen
politika moči die Politik der Stärke, Machtpolitik
razmerje moči das Kräfteverhältnis
rezerva moči die Kraftreserve
tratenje moči die Kraftvergeudung
imeti isto moč gleich stark sein
imeti več moči stärker sein, figurativno am längeren Hebel sitzen
iztisniti vse moči iz das letzte herausholen aus
zbrati vse moči alle seine Kräfte sammeln
kar se moči tiče kräftemäßig
ki daje moč kraftspendend
|
na vso moč aus voller Kraft, mit aller Kraft, kričati ipd,: aus allen Kräften, was das Leder hält
na vso moč hvaliti des Lobes voll sein über, über den grünen Klee loben
na vso moč se veseliti sich diebisch freuen
kričati na vso moč sich den Hals/die Kehle/die Lunge ausschreien
na koncu (svojih) moči mit seiner Kraft am Ende (sein), ausgebrannt
po najboljši moči nach Kräften
pri močeh bei Kräften
(povsem) pri močeh im (vollen) Besitz seiner Kräfte
biti pri močeh bei Kräften sein, spet po bolezni ipd.: wieder auf dem Posten sein
v stari moči agronomija in vrtnarstvo in alter Tracht
kar je v moji moči was in meinen Kräften steht, was in meiner Macht steht
storiti vse, kar je v (moji/njegovi …) moči sein Möglichstes tun, alles, was in (meiner/seiner …) Macht steht, tun
vse, kar je v človeški moči alles Menschenmögliche
ne biti v (moji/ njegovi …) moči nicht in meiner/seiner Macht stehen
z vso močjo mit voller Kraft, mit voller Wucht
z zakonsko močjo pravo mit Gesetzeskraft
pogon s človeško močjo Antrieb mit Muskelkraft
pravo z dokazno močjo beweiskräftig
s svežimi močmi mit frischen Kräften
z zadnjimi močmi mit letzten Kräften
z združenimi močmi mit vereinten Kräften
biti s svojimi močmi na koncu am Ende seiner Kraft sein

naveselíti se (-ím se) perf. refl. ➞ veseliti fare baldoria, divertirsi

nôro adv. pazzamente, follemente, insanamente; dissennatamente:
noro zaljubljen innamorato pazzo
noro se veseliti pazzeggiare

otrók child, pl children; (majhen) baby, babe, tot; (nedoleten) infant; (zaničljivo) brat

zakonski otrók legitimate child
nezakonski otrók illegitimate child, child born out of wedlock, bastard, natural child
otrók ljubezni love child
mrtvorojen otrók stillborn child
čudežen otrok infant prodigy
otrók brezdomec waif
brez otrok childless
ugrabitev otróka kidnapping
umor otróka, morilec, -lka otróka infanticide
varovalec, -lka baby-sitter
on je pravi otrók he is quite a child
ona pričakuje otróka she is with child (ali in the family way), she is an expectant mother
roditi otróka to give birth to a child
biti (krstni) boter otróku to stand sponsor to a child
varovati otróka (oziroma otroke) v odsotnosti staršev to baby-sit
ne biti več otrók to be no longer a child
on ni več otrók he is no longer a child
kot otrók se veseliti to be as pleased as Punch
dobiti (roditi) otróka to be delivered of a child
nobenega otróka ne več dobiti (roditi) to be past childbearing (ali childbearing age)
opekel otrók se boji ognja a burnt child dreads the fire

otròk niño m , niña f

brez otrok sin niños
defekten otrok niño estropeado
čudežen (nepreskrbljen, posvojen, prejezikav, iz prvega zakona) otrok niño prodigioso (a cargo, adoptivo, terrible, del primer matrimonio)
zakonski (nezakonski) otrok niño legítimo (natural ali ilegítimo)
razvajen otrok niño consentido
otrok narave hijo m de la naturaleza, ser m primitivo
dom za otroke hogar m infantil
nega otrok puericultura
ugrabitev (ugrabitelj) otroka secuestro m ali rapto m (secuestrador m) de un niño
otrok navade (hombre m) rutinero m
otroci in norci govore resnico los niños y los locos dicen las verdades
veseliti se kot otrok (novih čevljev) alegrarse como (un) niño (con zapatos nuevos)