vedeti [é] (vem)
1. wissen (veliko viel wissen, malo wenig wissen, kako gre naprej weiterwissen, vnaprej vorauswissen, že od prej vorwissen)
bolje vedeti kot kdo drug: (es) besserwissen
2.
vedeti za dogajanje ipd.: Kenntnis haben von, wissen um
zdravilo, sredstvo: kennen
3.
vedeti, da je/so … :
vedeti, da je kdo srečen/v nevarnosti/nekje … (jemanden) glücklich/in Gefahr/irgendwo wissen
4.
dati vedeti komu (jemandem etwas) zu verstehen geben
5.
bog ve/vedi weiß der Himmel …, Gott weiß …
6.
kaj pa vem! was weiß ich!
ne vem kaj/kako/kje … irgend etwas/irgendwie/irgendwo
ne vem kaj/kakšen (nekaj posebnega) was ganz besonderes
saj veš kako! denkste!
veš kaj! weißt du was!
veš da!/veste da! freilich!
|
kolikor vem meines Wissens (kratica : m. W.)
kar je vredno vedeti das Wissenswerte (Wissenswertes)
ne vem, kje se me glava drži ich weiß nicht, wo mir der Kopf steht
ne vedeti ne naprej, ne nazaj weder ein noch aus wissen, mit seiner Weisheit am Ende sein
vedeti, kako je treba die Kurve raushaben
vedeti, od kod veje veter wissen, woher der Wind weht
vedeti toliko kot prej so schlau wie vorher sein
nikoli se ne ve man kann nie wissen
Zadetki iskanja
- védeti to know; to be aware (of); to realize
zanesljivo védeti to be positive about
védeti za kaj to be in the know, to be aware (of something), to be cognizant (of something)
dobro vedoč za kaj fully cognizant of something
vem za nekoga, ki... I know of someone who...
kolikor vem as far as I know, for aught I know (of)
ne da bi jaz vedel (= kolikor mi je znano ne) not that I know
pa še kako dobro to vem! don't I know it!
bojim se, da zdaj nič več ne vem (kot prej) I fear I am none the wiser
on dobro ve, kaj se je zgodilo he well knows (ali he is well aware of) what happened
ne védeti za kaj to be ignorant of something
rad bi vedel I should like to know, I wonder (ali, če whether, if)
ko bi bil (jaz) vedel! if only I had known!
védeti o čem to be well aware (ali arhaično apprised) of something
nihče ne ve, kaj se utegne zgoditi there is no knowing what may happen
védeti, kaj hočemo (= ne omahovati) to know one's own mind
kako, da jaz ne bi tega vedel! don't I know it!
to sam le predobro vem (= komu to pripovedujete?) you are telling me!
influenca, defterija in ne vem, kaj še vse influenza, diphtheria, and goodness knows what else
védeti najnovejše (o) to be well up (in), to be au courant (ali up-to-date) with
človek nikoli ne ve (= nikoli ne veš) you never know, you never can tell
kako naj vem, kam je šel how should I know where he went
ali še veš? do you remember?
ne vem ne kod ne kam I don't know which way to turn - védeti savoir, connaître, avoir connaissance de quelque chose
ne vedeti ne pas savoir, ignorer
ne da bi vedel pas que je sache
kolikor vem autant que je sache
bog ve Dieu (le) sait!
vedeti le od drugih ne savoir (ali connaître) que par ouï-dire
človek nikoli ne ve on ne sait jamais
rad bi vedel j'aimerais bien savoir
vedeti najnovejše être au courant (ali familiarno à la page)
to že vem je le sais déjà, je suis au courant
tega ne vem je n'en ai pas connaissance, je l'ignore, cela échappe à ma connaissance
tudi jaz nekaj (precej) vem o tem j'en sais qe, j'en parle à bon escient (ali en connaissance de cause), je suis (bien) payé pour le savoir, je suis passé par là, je puis en dire long à ce sujet
toliko vem zdaj kot prej je n'en suis pas plus avancé, je suis Gros-Jean comme devant
to ve vsak otrok tout le monde le sait - védeti (vém) imperf.
1. conoscere, sapere:
vedeti novico, resnico sapere la novità, conoscere la verità
ljudje ne vedo več, kaj je jetika la gente non sa più cosa sia la tubercolosi
2. (z nedoločnikom) sapere:
ni vedela, kaj reči non sapeva cosa dire
3. pren. (navajati, vsebovati kak podatek) narrare, dire, volere:
ljudska pripoved ve, da je tam bilo nekdaj jezero la leggenda vuole che lì vi fosse un tempo un lago
4. kaj vem, kaj se ve, kdo ve (v adv. rabi za izražanje nedoločnosti, precejšnje množine, stopnje):
odšel je, kdo ve kam se ne andò chissà dove
knjige sem posodil kaj vem komu ho prestato i libri a non so chi
imajo kaj vem kaj vse hanno di tutto
iskal sem ga ne vem kje vse l'ho cercato per ogni dove
5. pren. (v adv. rabi v sedanjiku, v zvezi z 'da' pomeni gotovo) certo, certamente:
mi boš kmalu vrnil? Veš da bom mi restituirai presto? Ma certo
6. (v medmetni rabi v drugi osebi; izraža obračanje na ogovorjenega, opozorilo, poudarja trditev) sai, sa:
tiho, oče je bolan, veš zitto, papà sta male, sai
veste kaj vam povem, pojdite k vragu! sa cosa le dico? vada al diavolo!
nesramen si, veš sei proprio sfacciato, sai
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tako se je zgodilo, Bog že ve zakaj così è successo. Dio solo sa perché
bibl. naj ne ve levica, kaj dela desnica non sappia la sinistra quel che fa la destra
pren. to ve vsak otrok questo lo sanno già i bambini
pren. dežja še ne bo, če kaj vem non pioverà ancora per quel che so
imamo sadja, da ne vemo kam z njim di frutta ce n'è tanta che non sappiamo cosa farcene
dal mu je vedeti, da ga ne mara več videti gli fece capire che non voleva più vederlo
ne vem več za prosti čas non so più cosa sia un minuto di tempo libero
kaznuj ga, da bo vedel za drugič puniscilo severamente, così saprà se farlo un'altra volta
napil se je, da ni vedel zase era completamente ubriaco
vrag vedi, vrag si ga vedi, kdaj bo konec tega chissà quando (ciò) finisce
čas mineva, da sam ne veš kako il tempo passa inesorabile
ne veste, kako sem vesel! quanto sono contento!
pren. ne ve ne kod ne kam non sa che pesci pigliare
ta človek ve, kaj hoče è uno che sa ciò che vuole
pren. vem, kje ga čevelj žuli conosco le sue debolezze
pren. ne ve, kje se ga glava drži non sa dove battere la testa
obljubil si mi. Ne da bi vedel me l'avevi promesso. No, che io sappia
ali misliš tudi ti oditi? Veš da ne (izraža zavrnitev) te ne vai anche tu? No, ma no
pren. ni se vedelo, kdo pije in kdo plača una gestione, a dir poco, caotica
stori, kot veš in znaš fa' come meglio credi
drži se, kot bi bil ne vem kdo ma chi si crede di essere?!
PREGOVORI:
več glav več ve uno solo non può saper tutto - védeti vem veš ve veva vesta vemo veste vedo i vedo i vejo, vedi -te, vedel -a znati: to vem od drugih; nič ne vem o njem; zdaj vem toliko kot prej; ne ve ne kod ne kam
ne zna ni kud ni kamo; ni ne vem kako bogat
nije ne znam kako bogat; vedi ga bog
bog bi ga znao - védeti saber (kaj a/c) ; tener conocimiento de (a/c)
vedeti kaj od koga saber a/c por alg
ne vedeti no saber, ignorar, desconocer
vedeti za kaj estar enterado (ali al corriente) de a/c
prav nič ne vedeti no saber absolutamente nada, no saber nada de nada
(prav) dobro vedeti saber (muy) bien, no ignorar, saber perfectamente
vedeti le od drugih/ saber sólo de oídas
vedeti najnovejše estar al corriente, estar al día
na pamet vedeti saber de memoria
dati komu kaj vedeti hacer saber a/c a alg
rad bi vedel desearía saber, quisiera saber
človek nikoli ne ve nunca se sabe
to že vem ya lo sé
ne vem, kaj naj naredim no sé qué hacer, no sé qué partido tomar
ne vem, pri čem sem no sé a qué atenerme
zdaj toliko vem kot prej sigo sin entenderlo
tudi jaz nekaj (precej) vem o tem fam de eso sé yo un rato (largo)
ne da bi jaz prej o tem kaj vedel sin saberlo yo
kolikor (jaz) vem que yo sepa; por lo que yo sé
to ve vsak otrok eso lo sabe todo el mundo
ne, da bi jaz vedel no que yo sepa
vedi si ga bog! ¡sabe Dios! - védeti vém nedov., зна́ти зна́ю недок.
- védeti vém nedov. a şti
- bolje [ó] besser, besser- (plačan besserbezahlt, vedeti bolje besserwissen, iti bolje [bessergehen] besser gehen [es geht ihm besser])
obrniti se na bolje (sich) zum Besseren (wenden)
vedno/vse bolje immer besser
iti na bolje sich bessern/bergauf gehen (von nun an geht es bergauf)
bolje dvakrat kot enkrat doppelt genäht hält besser
bolje prej premisliti Vorsicht ist besser als Nachsicht - déti (dénem) perf. mettere:
deti roke v žep mettere le mani in tasca
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ponekod, denimo na deželi, običaja ne poznajo in certi luoghi, per esempio nel contado, questa usanza non è conosciuta
knjiž. denimo, da je tako mettiamo che sia così
pog. deti šale na stran scherzi a parte
pren. deti koga v koš mettere qcn. nel sacco
dobro deti (prijati, koristiti) fare bene; ekst. (ugajati) piacere
pren. ne vedeti, kam se deti non sapere che cosa fare, come comportarsi - gláva (-e) f
1. testa, capo; šalj. cocuzza, pera, capocchia; nareč. coccia, capoccia:
glava mu je omahnila la testa gli crollò
z dlanmi podpirati glavo appoggiare la testa sulle palme
klobuk sneti z glave togliersi il cappello
udariti koga po glavi picchiare, colpire qcn. per la testa, sulla testa
debela, podolgovata glava testa grossa, oblunga
svinjska, telečja glava testa di maiale, di vitello
glava iz mavca testa di gesso
glava me boli ho mal di testa, mi duole la testa
zavrtelo se mu je v glavi sentì, ebbe un capogiro
umivati si glavo lavarsi la testa
skočiti v vodo z glavo naprej tuffarsi con la testa in giù
biti za glavo višji od drugih essere più alto degli altri di una testa
glavo pokonci su, coraggio
pren. povesiti, skloniti glavo abbassare, chinare la testa
odmajati z glavo scrollare il capo
pren. stisniti glavo med ramena stringersi nelle spalle
ekon. dohodek na glavo prebivalca reddito pro capite
imeti toliko glav živine avere tanti capi di bestiame
bati se za svojo glavo temere per la propria vita
staviti glavo scommetterci la testa
pren. odnesti celo glavo salvare la pelle
na njegovo glavo je razpisana nagrada sul suo capo pende una taglia
pognati si kroglo v glavo bruciarsi le cervella
kaj plačati z glavo pagare con la vita
za glavo mu gre ne va di mezzo la sua vita
2. pren. (glava pri človeku kot središče njegovega razumskega in zavestnega življenja) testa, capo:
rojiti po glavi frullare, ronzare in testa
ne izgubiti glave (ostati priseben) non perdere la testa
pog. zmešati glavo dekletu far perdere la testa a una ragazza
izbiti si iz glave togliersi dalla testa
pog. vtepsti si kaj v glavo mettersi qcs. in testa
ne iti v glavo non andare in testa
stopiti, šiniti, udariti v glavo venire in testa
zapičiti si kaj v glavo ficcarsi qcs. in testa
delati po svoji glavi fare di testa propria
posvetiti se v glavi arrivarci, capire qcs.
delati z glavo lavorare di testa
pog. biti bistre, dobre, odprte glave avere buona testa, essere sveglio di cervello
imeti dobro glavo avere buona testa, imparare con facilità
imeti trdo glavo essere duro di comprendonio, studiare con difficoltà
3. pren. (človek glede na značilnosti, umske sposobnosti):
učena glava studioso, erudito
visoka glava persona importante; potente; pezzo da novanta
kronana glava testa coronata
4. (vodilni človek v kaki organizaciji) capo; cervello:
glava gibanja il cervello del movimento
glava družine capofamiglia
5. (glavi podoben del česa):
glava kolone testa della colonna
glava žeblja, vijaka la testa del chiodo, della vite
glava solate, zeljnata glava cespo di insalata, di cavolo
glava česna, čebule testa di aglio, di cipolla
voj. glava rakete ogiva del missile
6. (naslovni del knjige, časopisa, sestavka) intestazione; testata:
glava časopisa testata di un giornale
glava sestavka, pisma intestazione di uno scritto, di una lettera
7. fiz. (elektromagnetni pretvornik za snemanje, reproduciranje, brisanje električnih signalov na disk ali magnetni trak) testina:
brisalna glava testina di cancellazione
čitalna glava testina di lettura
pisalna glava testina di registrazione
8. (v pisalnem stroju)
pisalna glava testina di stampa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
boleti koga glava zaradi česa tormentarsi, crucciarsi per qcs.
ne vedeti, kje se koga glava drži non sapere dove battere la testa; perdere la bussola, la tramontana
ne imeti ne glave ne repa non aver né capo né coda
ubijati si glavo s čim rompersi la testa con qcs.
beliti si glavo s čim rompersi la testa, scervellarsi con qcs.
pren. (spet) dvigati glave rialzare la testa
imeti prazno glavo non sapere niente
imeti glavo polno skrbi avere mille preoccupazioni
imeti glavo na pravem koncu avere la testa sulle spalle
nositi glavo naprodaj, v torbi rischiare la testa, la pelle
nositi glavo pokonci andare a testa alta
odnesti celo glavo salvare la pelle
posuti si glavo s pepelom cospargersi il capo di cenere
tiščati glavo v pesek (kot noj) fare come lo struzzo
vtakniti glavo v tigrovo žrelo cavalcare la tigre
znati iz glave sapere a memoria
zaradi tega ti ne bo krona padla z glave non perderai per questo la tua dignità
imeti dela čez glavo avere un sacco di cose da fare, avere molto lavoro
vreči skrbi čez glavo gettarsi le preoccupazioni dietro le spalle
zrasti komu čez glavo non curarsi più dei consigli, degli ammonimenti di qcn. (dei genitori da parte dei figli)
nakopati si kaj na glavo accollarsi l'onere di qcs.
svet na glavo obrniti, postaviti capovolgere tutto completamente
saj nisem na glavo padel, (da bi ...) non sono mica tanto sciocco, stupido (da...)
postaviti kaj na glavo stravolgere qcs.
(ne grem, ne naredim) pa če se vsi na glavo postavite (non vado, non lo faccio) doveste farvi in quattro
ubijati si glavo s čim rompersi la testa con qcs.
umiti komu glavo dare una lavata di capo a qcn.
izpuhteti iz glave passare di mente
priti ob glavo morire ammazzato
stopiti, zlesti v glavo andare, dare alla testa
imeti na glavi, na grbi mantenere, aver cura di, aver la responsabilità di
prijeti se za glavo mettersi le mani nei capelli
siliti z glavo skozi zid voler raddrizzare le gambe ai cani
imeti maslo na glavi avere la coda di paglia
ne dovoliti, da bi ti po glavi hodili non lasciarsi mettere sotto i piedi
zgrabiti zadevo pri glavi prendere il toro per le corna
imeti slamo v glavi avere stoppa nel cervello
imeti ga malo v glavi essere un po' brillo
v njegovi glavi je nekaj narobe gli manca qualche rotella
ne imeti strehe nad glavo essere senza tetto
biti nov od nog do glave rimpannucciarsi dalla testa ai piedi
imeti več v mezincu kot kdo v glavi essere di gran lunga superiore a qcn.
alp. glava cepina testa della piccozza
anat. mišična glava parte superiore del muscolo
elektr. magnetna zvočna glava fonorivelatore, pick-up
etn. lovec na glave cacciatore di teste
film. filmska glava titoli di testa
glava sekire testa della scure
strojn. glava stružnice testa portamandrini
strojn. frezalna glava testa universale
strojn. vrtalna glava portapunta
strojn. glava ojnice, ojnična glava testa di biella
cilindrska glava, glava motorja testa del cilindro
glava kovice testa del rivetto
žel. tirnična glava il fungo della rotaia
PREGOVORI:
zob za zob, glavo za glavo occhio per occhio, dente per dente
vsaka glava svoja pamet tante teste, tanti cervelli; tot capita, tot sententiae
več glav več ve quattro occhi vedono meglio
po slabi družbi rada glava boli la mala compagnia fa cattivo sangue
riba pri glavi smrdi il pesce comincia a puzzare dalla testa
kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe - gotòv (-óva -o)
A) adj.
1. fatto, finito; approntato, pronto:
knjiga bo kmalu gotova il libro sarà pubblicato tra poco
obleka še ni gotova il vestito non è ancora finito, pronto
večerja je gotova la cena è pronta, è in tavola
gost. jedi po naročilu in gotove jedi piatti su ordinazione e piatti del giorno
biti s čim gotov aver finito qcs., sbrigare qcs.
z zidanjem hiše bom kmalu gotov la casa è bell'e finita
pri zdravniku sem bil hitro gotov dal medico mi sono sbrigato presto
pojdimo, smo že gotovi su andiamo, siamo già pronti
2. sicuro, certo:
rešiti koga gotove smrti salvare qcn. da morte sicura
letnica ni čisto gotova la data, l'anno non è del tutto certo
biti gotov česa essere certo di qcs.
3. (prepričan, zamozavesten, odločen) convinto, sicuro, certo, deciso:
ljudem je všeč njegov gotovi nastop alla gente piace il suo fare deciso
glas ji je bil čedalje manj gotov la sua voce era sempre più insicura
4. (v gotovini) in contanti:
gotov denar contanti
gotovo plačilo pagamento in contanti
5. (neki, nekateri) certo, dato:
o gotovih stvareh je bolje molčati di certe cose è meglio non parlare
B) gotóvi (-a -o) m, f, n
priti na gotovo venire a cose bell'e fatte
o čem ne vedeti nič gotovega di qcs. non sapere niente di sicuro - hoteti [é] (hóčem) ne hoteti: nočem
1. wollen, -wollen (tja hinwollen, tja čez hinüberwollen, dol herunterwollen, hinunterwollen, domov heimwollen, iti skozi durchwollen, iti zraven mitwollen, naprej weiterwollen, nazaj zurückwollen, noter hereinwollen, hineinwollen, proč fortwollen, wegwollen, ven hinauswollen, herauswollen)
2.
hoteti komu kaj: kaj ti pa hočem? ich will dir ja nichts antun/anhaben
3.
ne hoteti nicht wollen
noče niti slišati za to nichts wissen wollen von (er will …)
noče z (besedo) na dan nicht herauswollen mit (er will …)
4.
hočem/hotel bi ich möchte (hočem imeti mir ich möchte meine Ruhe haben)
ne bi hotel … ich möchte nicht …
ne da bi hotel ohne es zu wollen
5. (nameravati) (etwas) beabsichtigen, die Absicht haben zu …
6. hoče:
naj bo, kar hoče komme, was da wolle
naj stane, kar hoče es koste, was es wolle
če se hoče, se more wo ein Wille ist, ist auch ein Weg
|hočem:
hočem reči ich wollte/will sagen
hočem vedeti, pri čem sem ich will [Gewißheit] Gewissheit haben
|hočeš:
hočeš nočeš gern oder ungern, wohl oder übel
kolikor hočeš česa jede Menge (von)
|hočete:
kot hočete nach ihrem Belieben - hrúška (-e) f
1. bot. (sadno drevo) pero (Pirus communis); (sad) pera:
divja hruška (drobnica) pero selvatico
suhe hruške pere secche
2. (predmet podoben sadu) pera, bulbo:
hruška toplomera bulbo del termometro
gumijasta hruška peretta (per clistere)
pren. električna hruška lampadina
voj. hruška bomba a mano
nareč. medvedove hruške bacche di biancospino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. vedeti, po čem so hruške capire l'antifona
pog. pren. ne s hruške pasti non esser nato ieri
pren. pasti s hruške essere una testa di rapa
pog. znati več kot hruške peči sapere un sacco di cose
hist. davilna hruška (mučilna naprava) pera d'angoscia
PREGOVORI:
zrela hruška sama pade le pere mature cadono da sole - interesírati to interest; to arouse the interest (of), to cause curiosity, to excite curiosity
interesírati se to take (ali to show) an interest (za in); to care or
to me ne interesira it has no interest for me
interesiralo vas bo (vedeti)... you will be interested (to know)...
knjiga, ki ne interesira bralcev a book with little interest for readers
zelo se interesira za zgodovino naše dežele he takes a great interest in the history of our country
interesiral sem se za njegov primer (zadevo) I have looked into his case - izpláčati to pay out (off, down)
izpláčati v gotovini to pay cash, to pay cash down; (dolg) to pay off, to settle; to square up with one's creditors; (stroške) to defray; (razliko) to balance; (menico v polnem) to honour a bill; to take up a bill; (povrniti) to refund, to repay, to compensate
izpláčati se (biti vreden truda) to pay (well); to prove (ali to be) profitable (ali remunerative); to be worth the trouble (ali one's while)
ki se izplača (rentabilen) rewarding
izplača se it pays, it is worth the money
komaj se izplača (iti) it's hardly worth while (going)
kmetu se izplača, da... it pays a farmer to (nedoločnik)
izplača se vedeti it is worth knowing
ne izplača se it doesn't pay, it is not worth while (ali the trouble)
to potovanje se izplača this journey is worth the money
ni se izplačalo (ni bilo vredno tolikšnega truda) the game wasn't worth the candle - kam1 vprašalnica wohin, (dol wohinunter, gor wohinauf, ven wohinaus …); wo … hin (kam naj to dam? wo soll ich damit hin?)
figurativno kam pes taco moli wie der Hase läuft
ne vedeti ne kod ne kam weder ein noch aus wissen - kdó who; anybody, anyone
kdó drugi? who else?
kdó še? who else?
je kdó v hiši? is there anyone (ali anybody) in the house?
ne vem več, kdó vse je bil tam I don't remember everybody who was there
kdó bi si bil to mislil! who would have thought it!
malokdó hardly anyone, very few
vedeti, kdó je kdó to know who's who - kjé adv.
1. dove:
kje neki tiči? dove mai è finito?
2. kje še, kje že pren. dove (mai):
kje je še novo leto! dov'è ancora l'anno nuovo
3. pren. kje neki, kje pa (za izražanje močnega začudenja, zanikanja) macché, neanche per idea, nient'affatto:
ali se res možiš? Kje pa! è vero che ti sposi? Macché!
4. da qualche parte, in qualche luogo:
moral se je kje ustaviti ha dovuto, per forza, fermarsi da qualche parte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne vedeti, kje se koga glava drži non sapere dove si ha la testa, dove battere la testa
le kje imaš oči? ma dove hai gli occhi? ma che sei cieco?
kje smo že ostali? dove eravamo rimasti?
kje vse sem že spraševal l'ho chiesto in tanti luoghi
kje je kaj indice, sommario (del libro) - kod2 [ó]
1. auf welchem Weg, wo herum
kod se pride do X? wie kommt man zu X?, wie finde ich X?
2. (kje) wo (ne vem, kod hodi ich weiß nicht, wo sie ist)
3.
od kod (odkod) von wo, woher
od kod do kod von wo bis wo
vedeti, od kod veter veje wissen, woher der Wind weht
ne vedeti ne kod ne kam weder ein noch aus wissen
| ➞ → dokod, ➞ → odkod