Franja

Zadetki iskanja

  • ve [é] zaimek: ➞ → vi; glagol: ➞ → vedeti
  • v. vi
  • ví, vé vosotros, vosotras

    Vi usted (krajšava: Vd.)
  • v m nepromj. ili promj. ve veja, dvadeset treće slovo abecede; mali v; veliki V; napiši z malim ve, z malim vejem
  • vi ve ve; zaim.
    1. voi
    2. dumneavoastră
  • a veznik

    1. vendar, ampak: doch sogar (a še strokovnjak komaj ve za to doch sogar ein Fachmann kennt das kaum); doch nur (berem že, a le kriminalke ich lese schon, doch nur Krimis)
    a ne X doch kein X (besede, a ne dejanja Worte, doch keine Taten)

    2. a zdaj und nun (prej so ga slavili, a zdaj … früher wurde er gefeiert, und nun …)

    3. ampak: aber (majhen, a dober klein, aber fein; kratek, a strupen govor eine kurze, aber giftige Rede)
    a (le) zakaj aber warum (denn)
  • àli2 konj.

    1. (v ločnem priredju) o:
    jaz ali ti o tu o io

    2. (v protivnem priredju, pa, a, toda) ma:
    ima denar ima, ali kaj ko pa ne ve, kam z njim i soldi ce li ha, ma non sa che farsene

    3. (v vprašalnih odvisnikih) se:
    sprašujem te, ali boš šel ti sto chiedendo se vieni (o no)

    4. (za izražanje odločitve za eno od dveh možnosti) aut aut:
    moraš odločiti ali ali devi deciderti aut aut
  • básati (bášem)

    A) imperf.

    1. (tlačiti) caricare (la pipa)

    2. voj. caricare (il fucile)

    3. impers. pog. (biti v stiski za denar, čas) essere a corto di quattrini; avere poco tempo:
    proti koncu meseca me zmeraj baše verso la fine del mese sono sempre a corto di quattrini
    zdaj se obirate, potem pa vas bo basalo adesso ve la prendete comoda, poi vi mancherà il tempo

    B) básati se (bášem se) imperf. refl. pog.

    1. (riniti se) pigiarsi

    2. (pohlepno jesti) ingozzare, rimpinzarsi
  • bi členek (z opisnim deležnikom tvori pogojni naklon)

    1. (za izražanje možnosti, negotovosti)
    to bi bilo krivično sarebbe ingiusto
    iščem žensko, ki bi mi gospodinjila sto cercando una donna che si occupi della casa
    kaj bi rad? cosa vuoi?, cosa vorresti?
    sam ne ve, kaj bi non sa neppure lui cosa vuole

    2. (za izražanje želje, trditve)
    želeti bi bilo, da račun poravnate sarebbe auspicabile che liquidaste le pendenze
    prav mu je, pa naj bi bil pazil! ben gli sta, avrebbe dovuto stare attento!

    3. (za izražanje domnneve)
    po časopisnih poročilih naj bi bil zakon tik pred sprejetjem stando ai giornali la legge starebbe per essere approvata

    4. ne da bi (za izražanje načina, kako poteka dejanje nadrejenega stavka)
    odšel je, ne da bi pozdravil se ne andò senza salutare nessuno
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    o tem ni da bi govoril non è il caso di, non merita parlarne
    ta je bedak. Ne bi rekel è una testa vuota. Non direi
    Ali se je vrnil? Ne da bi (jaz) vedel. È tornato? Non saprei.
  • Bog [ó] moški spol (Boga, ni množine)

    1. krščanski: der Gott, der Herrgott
    Bog Oče Gottvater
    Vsemogočni Bog (Gott) der Allmächtige
    Bog-človek der Gottmensch
    troedini Bog der dreieinige Gott
    hvaliti Boga Gott loben
    iskalec Boga der Gottsucher
    spoznanje Boga die Gotteserkenntnis, die Theognosie
    od Boga dan gottgegeben
    posvečen Bogu gottgeweiht
    podoben Bogu gottähnlich
    predstava o Bogu das Gottesbild
    verujoč v Boga gottgläubig

    2. Abrahamov:
    Bog Judov, kristjanov in muslimanov der Gott der Juden, Christen und Mohammedaner
    |
    Bog mu daj večni mir! Gott hab ihn selig
    Bog ne daj! Gott bewahre!
    Bog se usmili! Gott erbarme!
    Bog ti poplačaj! Vergelt's Gott!
    Bog ve … weiß der Himmel …
    daj Bog! Das walte Gott!
    Naj Vam Bog povrne! Gott lohne es Ihnen; vergelt's Gott!
    Hvala Bogu! Gott sei Dank/Gottlob!
    prisega: tako mi Bog pomagaj! so wahr mir Gott helfe!
    O Bog/O moj Bog! O Gott/ O mein Gott/ Herrgott
    moj Bog! Mein Gott!/Meine Güte!/[Du] du liebe Güte!
    |
    sam Bog ve weiß der Himmel
    ne bati se ne Boga ne hudiča weder Tod noch Teufel fürchten
    človek obrača, Bog obrne der Mensch denkt, Gott lenkt
    Bogu za hrbtom wo sich die Füchse gute Nacht wünschen
    Bogu za ritjo am Arsch der Welt
  • butelj samostalnik
    izraža negativen odnos (neumnež) ▸ tökkelütött, balga, ütődött
    Samo pravi butelj bi si registriral avto, ki ni tehnično brezhiben, mar ne? ▸ Csak egy igazi tökkelütött vinné vizsgára a műszakilag nem kifogástalan autóját, ugye?
    Kriv sem le toliko, da sem bil takšen butelj, da sem te stvari poslušal. ▸ Csak annyiban vagyok hibás, hogy balgaságomban végighallgattam ezeket a dolgokat.
    "Poglej ga, še en butelj, ki ne ve, po kateri strani se mora peljati." ▸ Nézd, még egy ütődött, aki nem tudja, melyik oldalon kell vezetnie.
    Sopomenke: bedak, idiot
  • cvetéti to blossom; to flower, to bloom (tudi figurativno); figurativno to flourish, to thrive, to prosper

    ki ne cvete flowerless
    posel mu dobro cvete his business is thriving ali flourishing
    kdo vé, kaj ti še cvete fig who knows what is in store for you
  • cviliti glagol
    1. (o ljudeh in živalih) ▸ visít, visítozik, vonyít, vonít
    pes cvili ▸ vonyít a kutya, szűköl a kutya
    prašič cvili ▸ visít a disznó
    miš cvili ▸ cincog az egér
    otrok cvili ▸ visítozik a gyerek
    cviliti od navdušenja ▸ örömében visítozott
    cviliti od zadovoljstva ▸ visít az elégedettségtől
    cviliti od bolečine ▸ visít a fájdalomtól
    cviliti od strahu ▸ szűköl félelmében
    cviliti od veselja ▸ visít örömében
    glasno cviliti ▸ hangosan visít
    cviliti kot prašiček ▸ visít, mint a malac

    2. (o napravah in predmetih) ▸ csikorog, nyikorog
    gume cvilijo ▸ csikorog a gumi
    zavore cvilijo ▸ csikorog a fék
    brisalci cvilijo ▸ nyikorognak az ablaktörlők

    3. izraža negativen odnos (tarnati) ▸ nyafog, nyavalyog
    Ste spet prišli cvilit? Nimamo časa za vaše tarnanje. ▸ Megint nyavalyogni jöttetek? Nincs időnk a sápítozásaitokra.
    Vsak naj se znajde kakor ve in zna, ne pa cvilit kot kak otrok. ▸ Mindenki találja fel magát, ahogy tudja, ne pedig nyafogjon, mint egy gyerek.
    "Saj nisem panična," je cvilila. ▸ „Nem pánikolok” – mondta visítva.

    4. izraža negativen odnos (o glasbilih) ▸ nyikorog
    violina cvili ▸ nyikorog a hegedű
    Harmonika je tisti dan tako čudno cvilila v njegovih rokah. ▸ Furcsán nyikorgott a kezében a harmonika azon a napon.
  • čákati to wait (for); to await; to expect

    čákati v vrsti (»repu«) to queue (up)
    čákati na odločitev to await the decision
    čákati na (svojo) priložnost to watch one's opportunity
    čakal sem te do šestih I waited for you till six
    čakali so nanj they were waiting for him ali someone was waiting for him ali pogovorno he was waited for
    na to lahko še dolgo čakaš figurativno you may whistle for it
    pustiti koga čákati to keep someone waiting
    to lahkó (po)čaka that can wait
    ne čakajte me z večerjo! start supper without me!
    dolgo, potrpežljivo čákati figurativno to kick one's heels, to cool one's heels
    nismo čakali, da bi on odgovoril we did not wait for him to reply
    nima smisla čákati there's no use waiting, it's no use waiting
    čákati v zasedi to lie in ambush
    čákati (oklevati) to linger, to hesitate, to tarry
    čákati (biti usojeno) to be in store for
    kdor čaka, dočaka everything comes to those who wait
    človek nikoli ne ve, kaj ga čaka you never know what to expect
  • čákati (-am) imperf. ➞ počakati

    1. aspettare, attendere:
    čakati prijatelja, telefonski klic, na novico aspettare un amico, una telefonata, una notizia
    čakati na službo aspettare un impiego; adm. essere nelle liste di attesa
    lovec čaka na lisico il cacciatore apposta la volpe

    2. (pričakovati) aspettare:
    čakati otroka aspettare un bambino
    pren. komaj čakam non vedo l'ora (che, di)
    čakati v vrsti fare la fila per

    3. čakati kaj (dogodek) aspettare, attendere:
    kdo ve, kaj nas še čaka chissà cosa ci attende

    4.
    čakati (na) (biti pripravljen za koga) essere pronto
    kosilo čaka na mizi il pranzo è in tavola
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pustiti se čakati farsi attendere
    to delo ne more čakati questo lavoro non può aspettare
    na to boš še dolgo čakal campa, cavallo mio, ché l'erba cresce
    čakati s prekrižanimi rokami starsene con le mani in mano
    PREGOVORI:
    kdor čaka, ta dočaka bisogna dar tempo al tempo; tempo e pazienza fanno più che forza e dispetto; col tempo e con la paglia maturano le nespole
  • čévelj (nizek) shoe; (visok, ženski) boot; (stara dolžinska mera) foot (0,3048m)

    gorski čévlji climbing boots
    lakast čévelj patent leather shoe
    platnen čévelj canvas shoe
    plesni čévlji dancing shoes
    čévlji z gumastimi podplati (gumarice) rubber-soled shoes
    podkovani čévlji hob-nailed boots
    štrapacni čévlji walking shoes
    teniški čévlji tennis shoes
    visokopetni čévlji high-heeled shoes
    težki čévlji heavy shoes, (za golf) brogues
    čiščenje čévljev a shoe shine
    krpač čévljev cobbler
    čistilo, krema za čévlje shoe-cream, (shoe-) polish
    kopito za čévelj last
    mast za čévlje grease, dubbin
    natezalec za čévlje shoetree
    omara za čévlje shoe cabinet
    pribor za čiščenje čévljev shoe-shine kit
    obuvalo za čévlje shoehorn, shoe-lift
    ščetka za čévlje shoe-brush, blacking-brush
    trgovina s čévlji shoe shop, ZDA shoe store, shoe saloon
    snažilec čévljev bootblack, shoeblack, (hotelski) boots, ZDA shoe-shiner, shoe boy
    vezalka za čévelj bootlace, shoelace, ZDA shoe string
    usnje za čévlje shoe leather
    zaponka za čévelj shoe buckle
    žlica za čévelj shoehorn
    žebelj, cvek za čévelj shoe nail, tack, (lesen) shoe-peg
    tovarna čévljev shoe factory
    velikost čévljev size
    oglaviti čévelj to vamp
    (o)snažiti, (o)čistiti čévlje to clean (ali to black) boots, ZDA to shine shoes
    pomeriti čévelj to try on a shoe
    podplatiti čévelj to sole, to resole a shoe
    čévlji škripljejo the shoes squeak
    čévelj tišči, žuli the shoe pinches
    kje žuli čévelj? figurativno where does the shoe pinch?
    vsakdo ve, kje ga čévelj žuli everybody knows where the shoe pinches
    le čévlje sodi naj kopitar let the cobbler stick to his last; every man to his craft!
  • čévelj zapato m ; (dolžinska mera) pie m

    moški (ženski) čevelj zapato de caballero (de señora)
    otroški čevelj zapatito m de niño
    nizek čevelj zapato bajo
    visok čevelj bota f, borceguí m
    visok ženski čevelj botina f
    gorski čevlji botas f pl de montañero
    plesni čevelj zapato de baile
    čevelj na vezalke zapato de cordones
    štrapacni čevlji zapatos de fatiga
    obuti (sezuti) komu čevlje calzar (descalzar) a alg
    obuti si čevlje ponerse los zapatos, calzarse
    sezuti si čevlje quitarse los zapatos, descalzarse
    oščetkati (naloščiti) čevlje cepillar (embetunar ali lustrar) los zapatos
    le čevlje sodi naj kopitar! ¡zapatero, a tus zapatos!
    vsakdo ve, kje ga čevelj žuli cada uno sabe dónde le aprieta el zapato
  • človek3 [ô] moški spol (človeka) v nedoločni rabi: man, (v sklonih : einem) (človek nikoli ne ve man weiß nie, človek bi mislil man würde meinen; človek bi ponorel da geht einem der Hut hoch)
    človek bi ponorel es ist, um die Wände hochzugehen/es ist zum Verrücktwerden
    človek bi se valjal od smeha es ist zum Kugeln
    človeku se ne posveti takoj es leuchtet einem nicht sofort ein
    človeku je žal es tut einem leid
  • dán (dnéva) m

    1. giorno; giornata:
    leto ima 365 dni l'anno ha 365 giorni
    dogodek dneva l'avvenimento del giorno
    rel. sodni dan il giorno del giudizio
    plačilni dan giorno di pagamento
    semanji, tržni dan giorno di fiera
    delovni dan giornata lavorativa
    rojstni dan compleanno
    uradni dan sodišča giorno d'udienza
    dan zmage l'anniversario della vittoria
    dan žena giornata della donna

    2. (čas svetlobe od sončnega vzhoda do zahoda) giornata; giorno:
    jesenski, pomladni dan giorno autunnale, primaverile
    dan se daljša, krajša le giornate si allungano, si accorciano
    sredi belega dne in pieno giorno
    jasno ko beli dan chiaro come la luce del sole
    (kot pozdrav) dober dan! buongiorno!

    3. pl. dnevi (omejeno trajanje v življenju) giorni:
    odločilni, usodni dnevi giorni decisivi, fatali
    pren. črni, pasji dnevi giorni, giornate da cane
    na stare dni da vecchio, nella vecchiaia
    v davnih dneh tanto tempo fa
    njega dni, svoje dni nel lontano passato, una volta, un tempo
    pren. imeti dneve štete avere i giorni contati
    pren. človek ne ve ne ure ne dneva l'uomo non sa né il giorno né l'ora (della propria morte)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    (kaj) priti na dan venirsi a sapere
    (s čim) priti na dan dire, confessare qcs.
    pren. udariti na dan erompere
    dan na dan, dan za dnem giorno dopo giorno
    noč in dan notte e giorno, senza sosta
    leto in dan un anno, a lungo, per lungo tempo
    živeti iz dneva v dan, tja v en dan vivere alla giornata, spensieratamente
    pren. govoriti tja v tri dni dire sciocchezze, blaterare, parlare a vanvera
    zagledati beli dan nascere, venire alla luce; (libro) venire pubblicato
    imeti črn dan avere una giornata nera, non essere in forma
    lepega dne un bel giorno
    pasji dnevi canicola
    pravi sodni dan grande confusione; vulg. casino
    ne videti česa svoj živi dan non aver visto mai
    za vse žive dni si zapomniti ricordare per tutta la vita
    materinski dan il giorno della mamma
    delovni dan, praznični dan (praznik) giorno feriale, giorno festivo
    dan hoda giornata, giorno di cammino
    dan pred vigilia
    dan pred izpitom la vigilia dell'esame
    junak dneva l'uomo del giorno
    iz dneva v dan di giorno in giorno
    različna sta si kot noč in dan tra loro due ci corre quanto dal giorno alla notte
    dopolniti svoje dni (umreti) finire i propri giorni
    PREGOVORI:
    ne hvali dneva pred večerom loda il giorno alla sera e il giovane quando avrà la barba
  • desníca (-e) f

    1. (desna roka) destra, mano destra; bibl.
    naj ne ve levica, kaj dela desnica non sappia la sinistra cosa fa la destra
    sin je sedel na očetovi desnici il figlio sedeva alla destra del padre

    2. polit. destra