usnj|e srednji spol (-a …)
1. das Leder (goveje Rindsleder, jelenje Hirschleder, kačje Schlangenleder, kozje Bockleder, Ziegenleder, kuščarice Eidechsenleder, kravje Kuhleder, krokodilje Krokodilleder, Krokoleder, Kroko, kromovo Chromleder, lakasto Lackleder, nagubano Knautschleder, ovčje Schafleder, podplatno Bodenleder, Sohlenleder, pralno Waschleder, razklano Spaltleder, ribje Fischleder, semiš Sämischleder, spodnje Unterleder, surovo Rohleder, svinjsko Schweinsleder, telečje Kalbsleder, zgornje Oberleder)
proizvodnja usnja die Lederherstellung
iz jelenjega usnja hirschledern
iz svinjskega usnja schweinsledern
torbica iz krokodiljega usnja die Krokotasche
lice usnja der Narben
rjav kot usnje lederfarben, lederfärbig
čistiti/brisati z usnjem ledern
prevlečen z usnjem beledert
2.
umetno usnje das Kunstleder, die Lederimitation, (skaj) das Skai
3. vezava: der Ledereinband, das Leder (celo Ganzleder)
vezan v usnje ganzledern
v usnje vezana knjiga der Lederband
Zadetki iskanja
- úsnje leather, (mehko) skin, (kozličevina) kid
úsnju podoben leathery, leatherlike
kačje úsnje snakeskin
imitacija úsnja leatherette, leatheroid
umetno úsnje artificial leather
v úsnje vezan leather-bound, bound in calf
žilav kot úsnje tough as leather, leathery
odpadki úsnja leather cuttings pl
stroj za valjanje úsnja leather-roll
trgovec z úsnjem leather dealer - úsnje cuir moški spol , (mehko) peau ženski spol
goveje usnje cuir de bœuf
jelenovo usnje cuir de cerf, daim moški spol
kozje usnje cuir de chèvre
kravje usnje cuir de vache
krišpano, zrnato usnje cuir grenu, chagrin moški spol
lakasto usnje (cuir) verni moški spol
ovčje usnje (peau de) mouton moški spol, basane ženski spol
pralno usnje (semiš) peau de chamois
svinjsko usnje peau de porc
telečje usnje cuir de veau
umetno usnje cuir artificiel, imitation-cuir ženski spol, simili-cuir moški spol
vrhnje usnje empeigne ženski spol
trgovina z usnjem commerce moški spol des cuirs, peausserie ženski spol maroquinerie ženski spol
vezava (knjige) v usnju reliure ženski spol (en) cuir - úsnje (-a) n
1. cuoio, pelle:
goveje, kozje, krokodilje, svinjsko, telečje usnje vacchetta, capretto, pelle di coccodrillo (coccodrillo), pelle di porco, pelle di vitello (vitello)
surovo usnje cuoio crudo
spodnje, zgornje usnje cuoio da suole, pelle per tomaia
kromovo, lakasto, semiš, umetno usnje cuoio al cromo, cuoio verniciato, pelle di camoscio; finta pelle, similpelle
tovarna usnja fabbrica di pellame
čevlji, plašč iz usnja scarpe, cappotto di pelle
blanširati, lomiti, strojiti usnje smerigliare, irruvidire, conciare le pelli
vezano v usnje rilegato in pelle
2. žarg. šport. (nogometna žoga) pallone - úsnje s učinjena, štavljena koža: ovčje, svinjsko, goveje usnje; podplatno usnje
koža za potplate, za donove, za penđeta; vrhnje usnje
gornja koža; umetno usnje
umjetna, vještačka koža; v usnje vezana knjiga
u kožu uvezena knjiga; slikati na usnje - úsnje cuero m ; (mehko) piel f
kravje usnje cuero m (de vaca, de buey), (mehko) vaqueta f
kozje usnje piel f de cabra
lakasto usnje charol m
krišpano, zrnato usnje cuero graneado
ovčje usnje badana f
semiš usnje gamuza f, ante m
ustrojeno usnje cuero curtido
vrhnje usnje pala f; empella f
pralno usnje piel agamuzada; gamuza f
svinjsko usnje piel f (ali cuero m) de cerdo
telečje usnje (cuero m de) becerro m
umetno usnje cuero m artificial, imitación f de cuero
trgovina (trgovec) z usnjem comercio m (comerciante m) de pieles (ali de cueros)
v usnje vezan (knjiga) encuadernado en piel
vezava (knjige) v usnju encuadernación f en piel - úsnje -a s., шкі́ра -и ж.
- úsnje -a s piele
- jelenje usnje srednji spol das Hirschleder
iz jelenjega usnja hirschledern - nagubano usnje srednji spol das Knautschleder
- podplatno usnje srednji spol das Bodenleder, Sohlenleder
- razklano usnje srednji spol das Spaltleder
- svinjsko usnje srednji spol das Schweinsleder
iz svinjskega usnja schweinsledern - umetno usnje srednji spol die Lederimitation, das Kunstleder
- cel [éu̯] (-a, -o)
1. (ves) ganz; Ganz- (cela figura die Ganzfigur, masaža celega telesa die Ganzmassage, obsevanje celega telesa die Ganzkörperbestrahlung); trajanje: ganz- (celo/vse leto ganzjährig, cel/ves dan ganztägig)
po celi/vsej površini ganzflächig
2. (nerazkosan) ganz
3. (nepoškodovan) heil
4. (poln, celoten) voll ((bije) cele ure volle Stunden); Voll- (krogla die Vollkugel)
celo leto ein volles Jahr
5. za količine: -weise (cele kangle kannenweise, cele vrče krugweise, cele vreče säckeweise; cele družine familienweise)
6. dolgo trajanje: -lang (cele dneve/dneve in dneve tagelang, cela leta jahrelang, cele mesece monatelang, cele noči nächtelang, cela stoletja jahrhundertelang, cele tedne wochenlang, cele ure stundenlang); lang:
celo življenje njegovo/ moje itd.: (sein/mein) Leben lang
celi dve stoletji zwei Jahrhunderte lang
velik obseg: cele stolpce spaltenlang
cele strani seitenlang
7. (ne več kot) ganz, kaum (celih 15 obiskovalcev ganze 15 Besucher)
8.
matematika celo število ganz Zahl
izražen s celim številom ganzzahlig
|
celo platno/usnje ganzledern, der Ganzlederband/ganzleinen, der Ganzleinenband
na celem (nenadoma) plötzlich
figurativno cel oče ganz Vater
figurativno na celi črti auf der ganzen Linie
figurativno cel hudič je der Teufel ist los
celo noč die Nacht über
celo večnost eine Ewigkeit
figurativno odnesti celo kožo mit heiler Haut davonkommen - cél (-a -o)
A) adj.
1. intero; integro; intatto; pieno:
celi in razrezani hlebci pagnotte intere e tagliate
zaloge so še cele le scorte sono ancora intatte
sod je cel la botte è piena
pri bombardiranju ni ostala niti ena hiša cela il bombardamento non ha lasciato intatta una sola casa
iz tepeža sem prišel cel dalla rissa sono uscito incolume
2. tutto:
prebral je celo knjigo ha letto tutto il libro
celo življenje je pridno delal ha faticato tutta la vita
novica se je razširila po celi deželi la notizia si diffuse in tutto il paese
3. (poudarja pomen samostalnika):
dobil je cel kup pisem ha ricevuto moltissime lettere, un mucchio di lettere
za celo glavo je višji od tebe è più alto di te di tutta la testa
4. (omejuje pomen samostalnika):
kmalu bo cela gospodična fra poco sarà una vera signorina
pripravili so za nas celo gostijo ci prepararono un bel banchetto, un autentico banchetto
5. (poudarja majhno količino):
prišlo je celih pet ljudi sono venuti quattro gatti
na razpolago imaš celi dve minuti hai due minuti a disposizione
biti cel človek essere un uomo integro, un galantuomo
to delo zahteva celega človeka è un lavoro che impegna l'uomo tutto intero
pog. pren. tam je cel hudič c'è uno scompiglio del diavolo
pren. sin je cel oče (il figlio) è suo padre nato e sputato
tega ne dam za cel svet non lo do per tutto l'oro del mondo
propasti na celi črti fallire su tutta la linea
pog. pren. odnesti celo glavo, kožo uscirne incolumi
pren. narediti tako, da bo volk sit in koza cela fare in modo di salvare capra e cavoli, di avere la botte piena e la moglie ubriaca
bot. cel list foglia intera
mat. celo število numero intero
muz. cel ton tono intero
tisk. knjiga je vezana v celo platno, v celo usnje il libro è rilegato in tela, in pelle
B) céli (-a -o) m, f, n
to si pa izmislil na celem, s celega questa l'hai inventata di sana pianta
obleka je iz celega il vestito è a un pezzo
mat. ena cela, pet stotink un intero e cinque centesimi - cepljen1 [é] (-a, -o)
1. (na dvoje) gespalten; zweigeteilt; Spalt-
tehnika cepljeni plin das Spaltgas
živalstvo, zoologija, medicina cepljena noga der Spaltfuß
tehnika cepljeno usnje das Spaltleder
2. figurativno (nabrit) gerissen; (čuden) komisch; (usekan) hirnrissig - češnjev pridevnik
1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ cseresznyečešnjev drevored ▸ cseresznyefasorčešnjevo drevo ▸ cseresznyefačešnjev nasad ▸ cseresznyeültetvényčešnjev les ▸ cseresznyefačešnjev cvet ▸ cseresznyevirágčešnjeve koščice ▸ cseresznyemagčešnjeve pečke ▸ cseresznyemagčešnjevi peclji ▸ cseresznyeszárčešnjeve vejice ▸ cseresznyeágčešnjeve veje ▸ cseresznyegallyak
2. (v kulinariki) ▸ cseresznye, cseresznyésčešnjev kompot ▸ cseresznyekompótčešnjeva marmelada ▸ cseresznyelekvárčešnjev zavitek ▸ cseresznyés rétesčešnjev sok ▸ cseresznyelé, cseresznyeszörpčešnjevo žganje ▸ cseresznyepálinkačešnjev liker ▸ cseresznyelikőr
3. (izdelan iz češnjevega lesa) ▸ cseresznye, cseresznyefačešnjev furnir ▸ cseresznyefurnérčešnjevi sodi ▸ cseresznyefa hordóčešnjeve deske ▸ cseresznyefa deszkaBoki barke ob ležiščih niso oblečeni v umetno usnje, ampak so prekriti s češnjevim furnirjem. ▸ A fekhelyek mellett a hajó falát nem műbőr, hanem cseresznyefurnér borította.
4. (o barvi) ▸ cseresznyečešnjeva barva ▸ cseresznyeszín - čévelj (nizek) shoe; (visok, ženski) boot; (stara dolžinska mera) foot (0,3048m)
gorski čévlji climbing boots
lakast čévelj patent leather shoe
platnen čévelj canvas shoe
plesni čévlji dancing shoes
čévlji z gumastimi podplati (gumarice) rubber-soled shoes
podkovani čévlji hob-nailed boots
štrapacni čévlji walking shoes
teniški čévlji tennis shoes
visokopetni čévlji high-heeled shoes
težki čévlji heavy shoes, (za golf) brogues
čiščenje čévljev a shoe shine
krpač čévljev cobbler
čistilo, krema za čévlje shoe-cream, (shoe-) polish
kopito za čévelj last
mast za čévlje grease, dubbin
natezalec za čévlje shoetree
omara za čévlje shoe cabinet
pribor za čiščenje čévljev shoe-shine kit
obuvalo za čévlje shoehorn, shoe-lift
ščetka za čévlje shoe-brush, blacking-brush
trgovina s čévlji shoe shop, ZDA shoe store, shoe saloon
snažilec čévljev bootblack, shoeblack, (hotelski) boots, ZDA shoe-shiner, shoe boy
vezalka za čévelj bootlace, shoelace, ZDA shoe string
usnje za čévlje shoe leather
zaponka za čévelj shoe buckle
žlica za čévelj shoehorn
žebelj, cvek za čévelj shoe nail, tack, (lesen) shoe-peg
tovarna čévljev shoe factory
velikost čévljev size
oglaviti čévelj to vamp
(o)snažiti, (o)čistiti čévlje to clean (ali to black) boots, ZDA to shine shoes
pomeriti čévelj to try on a shoe
podplatiti čévelj to sole, to resole a shoe
čévlji škripljejo the shoes squeak
čévelj tišči, žuli the shoe pinches
kje žuli čévelj? figurativno where does the shoe pinch?
vsakdo ve, kje ga čévelj žuli everybody knows where the shoe pinches
le čévlje sodi naj kopitar let the cobbler stick to his last; every man to his craft! - govej|i (-a, -e) vom Rind, Rind-, Rinds-, Rinder- (loj der Rindertalg, jezik die Rinderzunge, juha die Rindsuppe, kuga die Rinderpest, meso das Rindfleisch, pečenka der Rinderbraten, trakulja der Rindbandwurm, usnje das Rindsleder)