Franja

upre|ti se¹ [é] (-m se) upirati se anstemmen (ob gegen); sich stemmen (s hrbtom mit dem Rücken, ob vrata gegen die Tür)

upre|ti se² [é] (-m se) upirati se

1. čemu, komu: Widerstand leisten (gegen), izvajanju ukazov, predpisov: sich (einer Sache/jemandem) widersetzen, z delovanjem: Front machen gegen

2. (zdržati) pritisku, napadu: standhalten
odločno se upreti čemu (einer Sache) Einhalt gebieten

3. posadka, čete poveljniku, ljudstvo oblasti: rebellieren (gegen), revoltieren, čete, posadka: meutern, ljudstvo: sich erheben

upre|ti se³ [é] (- se) upirati se dejanje, naloga: komu (jemandem) widerstreben; hrana komu (jemanden) anwidern, (jemandem) den Appetit verschlagen (hrana se mu je uprla es hat ihm den Appetit verschlagen)

upréti se to resist; to withstand; to be reluctant; to oppose (komu someone), to be opposed (to), to be unwilling; (vstaja) to rise in arms

upréti se napadu to resist an attack
upréti se ukazu to resist an order
upréti se sovražniku to withstand an enemy
upréti se skušnjavi to resist (ali to withstand) temptation
upréti se cigareti (figurativno) to resist a cigarette

upréti se -èm se dov., збунтува́тися -ту́юся док., повста́ти -та́ну док.

dvign|iti se (-em se) dvig(ov)ati se

1. sich erheben; (vstati) aufstehen; v zrak: steigen, emporsteigen; letalstvo letalo: abheben, balon: aufschweben; temperatura: steigen, ansteigen
dvigniti se iz einer Sache entsteigen
dvigniti se iz zemlje (zaradi zmrzali) rastlina: hochfrieren

2. (upreti se) sich erheben gegen, aufstehen gegen

nasprot|ovati (-ujem) (ugovarjati, biti v nasprotju) widersprechen; (biti v nasprotju) widerstreiten, zuwiderlaufen; (oponirati, upirati se) (einer Sache) entgegenwirken, Opposition machen (gegen), (einer Sache) opponieren; (upreti se) sich gegen (jemanden/etwas) stellen, (jemandem/einer Sache) entgegentreten, sich widersetzen

nog|a¹ [ô] ženski spol (-e …) anatomija das Bein, (stopalo) der Fuß; ( medicinaiksasta X-Bein, izbočena Hohlfuß, kadilska Raucherbein, kepasta Klumpfuß, konjska Pferdefuß, Spitzfuß, oksasta O-Bein, ploska Plattfuß, razmaknjena Spreizfuß; pri kipih: počivajoča/razgibana Spielbein, nosilna Standbein)
lesena noga Holzbein
močno se poteča noga Schweißfuß
indijanci Črna noga Schwarzfußindianer množina
pri prižnici: der Fuß
figurativno težka noga pri vožnji z avtomobilom: der Bleifuß
… noge/nog Fuß-, Bein-
(bolezen das Fußleiden, drža die Fußstellung, glivična bolezen die Fußpilzerkrankung, odtis der Fußeindruck, Fußabdruck, zlom der Beinbruch, kad za noge die Fußwanne, letev za noge die Fußleiste, opora za nogo die Fußstütze, opornica za nogo medicina die Beinschiene, ščitnik za nogo der Beinschutz)
ne čutiti noge kein Gefühl im Fuß haben
podstaviti nogo komu (jemandem) ein Bein stellen
zviti si nogo sich den Fuß vertreten
brez noge medicina beinamputiert

na nogi auf dem Fuß
živeti na veliki nogi auf großem Fuß leben, in großem Stil leben

z nogo mit dem Fuß
sunek z nogo šport der Beinschlag
biti z eno nogo v grobu figurativno am Rand des Grabes stehen/mit einem Fuß im Grabe stehen
dotikati se z nogo koga füßeln
drsati z nogo pri hoji: den Fuß schleifen
vstati z levo nogo mit dem linken Bein aufstehen
zadreti si v nogo pri hoji: sich (etwas) in den Fuß treten
noge množina:
dolge tenke noge Storchbeine množina
iksaste noge X-Beine
z iksastimi nogami x-beinig, X-beinig
oksaste noge Säbelbeine
kratke krive noge Dackelbeine
dobiti noge figurativno Beine bekommen/kriegen, Füße bekommen
imeti mehke noge nicht mehr ganz standfest sein
teči: kar nesejo noge (laufen) was die Beine hergeben
laž ima kratke noge Lügen haben kurze Beine
ne da bi si zmočil noge trockenen Fußes
ožuliti si noge sich wund laufen
razgibati si noge sich die Beine vertreten
vleči noge za seboj pri hoji: die Beine nachziehen, hatschen
komu zvezati roke in noge (jemanden) an Händen und Füßen fesseln
nog množina:
par nog das Beinpaar
nega nog die Fußpflege
potenje nog der Fußschweiß
umivanje nog die Fußwäsche, figurativno die Fußwaschung
razkrečenih nog spreizbeinig
trdih nog steifbeinig
lahkih nog schnellfüßig, leichten Fußes
urnih nog flinkfüßig
ploskih nog plattfüßig
-beinig (tenkih nog storchbeinig)
čez noge über die Füße/Beine
spotikati se čez lastne noge über seine eigenen Füße stolpern

med noge zwischen die Füße/Beine
stisniti rep med noge den Schwanz einziehen (tudi figurativno)

na nogah auf den Beinen
bolan na nogah fußleidend
na negotovih nogah staksig, schwach auf den Beinen, figurativno auf schwachen Beinen
na dveh nogah auf zwei Beinen, figurativno (živ) wandelnd
biti na nogah auf den Beinen/Füßen sein, (biti pokonci) auf sein
biti na majavih nogah auf wackligen/schwachen Füßen stehen (tudi figurativno)

na noge auf die Beine
hrom na noge fußlahm
nog na zadnje noge kreuzlahm
dvigniti na noge auf die Beine bringen, lovstvo aufjagen, občinstvo pri koncertu ipd.: mitreißen
pasti na noge auf die Füße/Beine fallen (tudi figurativno)
pomagati na noge komu (jemandem) aufhelfen, auf die Beine/Füße helfen, (jemanden) auf die Beine stellen (tudi figurativno), figurativno (jemandem) auf die Sprünge helfen
postaviti na noge aufstellen, auf die Beine/Füße stellen
postaviti se na lastne noge figurativno sich auf eigene Füße stellen
postaviti se na zadnje noge žival: Männchen machen, schön machen, človek: (upreti se) sich auf die Hinterbeine stellen
šport skok na noge der Fußsprung
šport skok na noge skrčeno der Paketsprung
spraviti na noge auf die Beine bringen/stellen, bolnika: aufpäppeln, občinstvo: mitreißen

od nog von den Füßen
od mladih nog von klein auf, von den Kindesbeinen an, von jung auf
od nog do glave von Kopf bis Fuß, von oben bis unten
pod noge:
metati polena pod noge Knüppel zwischen die Beine werfen, Steine in den Weg legen
vzeti pot pod noge die Beine in die Hand nehmen, die Beine unter den Arm nehmen

pod nogami unter den Füßen
goreti pod nogami komu (jemandem) heiß unter den Füßen sein
izgubiti tla pod nogami figurativno den Boden unter den Füßen verlieren

v nogah in den Beinen

bolečina v nogah der Fußschmerz

za noge für die Füße/Beine
prostor za noge die Beinfreiheit
sprej za noge der Fußspray
vreča za noge der Fußsack

z nog von den Füßen
stresti si kaj z nog (etwas) von den Füßen schütteln

z nogami mit den Füßen/Beinen
težave z nogami das Beinleiden
šport kroženje z nogami das Beinkreisen
otepati z nogami hampeln, um sich schlagen
zvoniti z nogami mit den Beinen/Füßen baumeln

okupátor occupant moški spol

upreti se okupatorju résister à l'occupant
pregnati okupatorja chasser l'occupant

oróžje (-a) n

1. arma, armi; armamento:
uriti se v ravnanju z orožjem esercitarsi nell'uso delle armi
upreti se z orožjem sollevarsi in armi
odložiti, položiti orožje deporre le armi, arrendersi (tudi pren.)
poklicati pod orožje chiamare sotto le armi
pozdraviti z orožjem presentare le armi
pren. pozivati k orožju chiamare alle armi, mobilitare (tudi pren.)
zgrabiti za orožje iniziare le ostilità, prepararsi alla lotta
pren. rožljati z orožjem far risonare le armi, fare minacce di guerra
star. tovariš v orožju compagno d'armi
artilerijsko, protiletalsko, ročno orožje artiglieria, armi antiaeree, portatili
atomsko (jedrsko), biološko, kemično orožje armi atomiche (nucleari), biologiche, chimiche
napadalno, obrambno orožje armi di offesa, di difesa
lovsko orožje armi da caccia
avtomatsko orožje armi automatiche
lahko, težko orožje armi leggere, pesanti
hladno orožje armi bianche
strelno orožje armi da fuoco
avtomatsko orožje armi automatiche

2. pren. arma, mezzo, argomento

plan|iti (-em)

1. v sobo, hišo, iz sobe ipd.: stürzen, stürmen (noter hereinstürzen, hineinstürzen, ven herausstürmen, hinausstürzen, herausstürzen, hinausstürmen, nazaj zurückstürzen, zurückstürmen, proč davonstürzen, davonstürmen, tja hinstürzen, k zustürzen auf, zustürmen); priti: angestürzt kommen

2. iz spanja, pokonci: aufschrecken, hochschrecken, auffahren, aus dem Schlaf schrecken

3. (vzkipeti) aufbrausen, auffahren

4.
planiti nad človeka, hrano: sich stürzen auf, herfallen über
planiti pokonci (upreti se) aufbegehren
planiti v sich stürzen in

premagati se povratni glagol
(upreti se skušnjavi) ▸ erőt vesz magán, legyőzi önmagátVendar pa se Orfej ni mogel premagati, pogledal je nazaj in Evridiko za vedno izgubil. ▸ Azonban Orfeusz nem tudta legyőzni önmagát, visszapillantott, és örökre elveszítette Eüridikét.
Zlepa se ni zasmejal, saj se je znal premagati, mi pa ne. ▸ Nem nevetett, erőt tudott venni magán, mi viszont nem.

síla (-e) f

1. fiz. forza:
sredobežna, sredotežna sila forza centrifuga, centripeta
težnostna sila forza di gravità
gonilna sila (tudi pren.) forza motrice
magnetna, kemična sila forza magnetica, chimica

2. ekst. forza, violenza, sopruso:
upreti se sili ribellarsi alla forza, al sopruso
uporabiti silo ricorrere alla forza
na silo odpreti aprire con la forza
na silo se smehljati sorridere forzatamente
delati, storiti komu silo usare la forza contro qcn.
evf. storiti ženski silo violentare, stuprare una donna

3. (telesna, duševna sposobnost) forza spirituale, fisica;
ustvarjalne sile forze creative
meriti svoje sile misurare le proprie forze

4. forza, vigore, potenza:
izkoristiti silo vetra sfruttare la forza del vento
sila spomina, strasti la forza della memoria, della passione

5. (organizirana skupina) forze:
policijske sile le forze di polizia, dell'ordine
oborožene sile le forze armate

6. (država) potenza:
evropske, kolonialne sile le potenze europee, coloniali
sporazum velikih sil accordo delle superpotenze

7.
elementarne, naravne sile le forze della natura
rel. peklenske sile le forze infernali

8. (težko stanje, ki zahteva pomoč) necessità, imprevisto, emergenza;
hraniti denar za kako silo tenere da parte i soldi per casi di emergenza
predlagana rešitev je samo izhod v sili la soluzione proposta è soltanto un'uscita d'emergenza
klic v sili SOS

9. pog.
ni mi sile, pa vendar želim oditi non che mi ci trovi male, eppure vorrei andarmene
iron. ravno sila je bila to narediti proprio questo dovevi fare?!

10. pren. ni sile (v adv. rabi izraža omejeno stopnjo)
slišati je, da je bolan. Oh, ni sile si dice che sta male. Ma neanche tanto

11. za silo pren. abbastanza, un po';
za silo govori angleško, nemško mastica un po' d'inglese, di tedesco
za silo sem se ogrel mi sono scaldato un po'

12. po vsej sili ad ogni costo:
po vsej sili hoče ven vuole uscire ad ogni costo

13. od sile pren. (izraža visoko stopnjo) molto, oltre modo:
od sile natančen človek un uomo pedantissimo

14. od sile (v povedni rabi izraža nevoljo)
to je pa že od sile questo poi è troppo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delovna sila forza lavoro, manodopera
narediti kaj po sili razmer fare qcs. per forza di cose
hist. sile osi le forze dell'Asse
agr. zakol v sili macellazione d'urgenza
fiz. odbojna, oviralna, privlačna sila forza di repulsione, impediente, di attrazione
sila trenja attrito
paralelogram sil il parallelogramma delle forze
geol. eksogene, endogene sile forze esogene, endogene
kem. molekulske sile forze molecolari
teh. potisna, vlečna sila spinta, trazione
kohezijska sila forza di coesione
jur. skrajna sila stato d'emergenza
višja sila forza maggiore
PREGOVORI:
sila kola lomi necessità fa legge
v sili še hudič muhe žre il bisogno fa trottar la vecchia

skušnjáva temptation; seduction

ki privede v skušnjávo seducing
podleči skušnjávi to fall (ali to yield) to temptation
upreti se skušnjávi to resist temptation
zapeljati v skušnjávo to lead into temptation

skušnjáva tentation ženski spol

spravljati v skušnjavo tenter; induire en tentation
pasti v skušnjavo céder (ali succomber) à la tentation
upreti se skušnjavi résister à la tentation

upírati (-am) | upréti (uprèm)

A) imperf., perf.

1. puntare, appoggiare:
upirati komolce v kolena appoggiare i gomiti sui ginocchi

2. puntare, rivolgere:
upirati pogled, oči v koga puntare, rivolgere gli occhi, lo sguardo su qcn.

B) upírati se (-am se) | upréti se (uprèm se) imperf., perf. refl.

1. puntare:
upirati se z nogami ob tla puntare i piedi a terra

2. resistere, opporre resistenza; difendersi:
aretirani se ni upiral l'arrestato non oppose resistenza
obkoljeni so se uspešno upirali gli accerchiati si difendevano validamente

3. sollevarsi, ribellarsi, insorgere; contrastare; contestare:
upreti se zavojevalcu insorgere contro l'invasore
upirati se povelju ribellarsi all'imposizione
upirati se zakonitemu redu contestare l'ordine costituito

4. rivoltarsi, schifarsi; ripugnare:
meso se mi je uprlo mi sono schifato della carne
upira se mi spet in spet govoriti o tem mi ripugna rivangare la stessa cosa

5. battere (contro), risplendere (del sole)

6. opporsi, contrastare; andare contro:
upirati se vetru andare contro vento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. noge se mu upirajo cammina con difficoltà
matematika se mu upira stenta a imparare la matematica
želodec se mu upira ha disturbi di stomaco
to se upira zdravemu razumu ciò è contrario al buon senso, contraddice il buon senso

upira|ti se¹ (-m se) upreti se

1. čete, posameznik, napadu, navalu: Widerstand leisten (gegen); (kljubovati) sich wehren gegen, (jemandem) trotzen, sich sträuben gegen; izvajanju ukazov, predpisov: sich (einer Sache/jemandem) widersetzen, z delovanjem: (einer Sache) entgegenwirken, Front machen gegen

2. (zdržati) pritisku, napadu: standhalten

3. posadka, čete poveljniku, ljudstvo oblasti: rebellieren (gegen), revoltieren, čete, posadka: meutern; otrok, mladostnik: rebellisch werden
|
upirati se z vsemi štirimi sich mit Händen und Füßen gegen (etwas) sträuben

upira|ti se² (- se) upreti se dejanje, naloga: komu (jemandem) widerstreben; hrana komu (jemandem) nicht schmecken, (jemanden) anwidern

upréti

upreti pogled v porter (ali fixer, diriger) son regard sur
upreti se komu résister à, s'opposer à, se révolter, se rebeller contre, se soulever
upreti se ob kaj s'appuyer sur (ali contre) quelque chose
upreti se (jed) répugner, dégoûter

upréti

pogled v poner la mirada (ali clavar la vista) en
upreti se oponerse; oponer resistencia a, resistir a; (ne ubogati) desobedecer, rebelarse, sublevarse
to se mi upira esto me repugna