Franja

umazan (-a, -o) schmutzig; (nesnažen) unsauber, dreckig; (skopuški) knauserig; (podel) schäbig, schmutzig
umazan gobec das Schandmaul, ein ungewaschener Mund
umazan denar schmutziges Geld
umazana posoda der Abwasch, Aufwasch
umazana voda das Schmutzwasser
umazane roke množina schmutzige Hände množina

umázan dirty; soiled, filthy; sordid; slovenly; mean; foul; (skop) stingy, niggardly

umázano moder dull blue
umázani dobički sordid gains pl
umázano govorjenje foul language
umázano ravnanje (postopek) a sordid way of behaving (ali of doing things)
ulice so umázane the streets are dirty (blatne muddy)
prati umázano perilo pred ljudmi (figurativno) to wash one's dirty linen in public

umázan sale, malpropre, crasseux, boueux, crotté ; (nespodoben) ordurier, immonde, obscène ; (značaj) sordide ; (skop) mesquin, ladre, pingre

prati svoje umazano perilo doma (figurativno) laver son linge sale en famille

umázan (-a -o) adj.

1. sporco, sudicio; pog. sozzo

2. (onesnažen) inquinato:
umazana tehnologija tecnologia inquinante

3. pren. sudicio, lurido, sordido; disonesto, non pulito, sporco:
umazan značaj carattere sordido
umazani posli affari sporchi
opravljati najbolj umazana dela fare i lavori più sporchi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. prati umazano perilo lavare la biancheria sporca

umázan -a -o
1. uprljan, ukaljan, okaljan: umazan obraz; -a kupčija; -a beseda
prljava riječ; -o vedenje
prljavo ponašanje; pranje -ega perila pred ljudmi
pranje prljavog rublja pred svijetom, svetom
2. cicljav, škrt, tvrdičav: ne bodi umazan

umázan sucio; puerco; poco limpio ; fam roñoso ; (značaj) sórdido

prati svoje umazano perilo doma (fig) lavar la ropa sucia (ali los trapos sucios) en casa

umázan prid., брудни́й прикм., заму́рзаний прикм., заплямо́ваний прикм., нечепурни́й прикм., нечи́стий прикм.

umázan -a -o prid. murdar

črnílo (black) ink

kopirno črnílo copying ink
črn kot črnílo, umazan od črníla inky
črnílo za nalivno pero fountain-pen ink
nevidno črnílo invisible ink
madež od črníla blot, inkblot
tiskarsko črnílo printer's ink
pisati s črnílom to write in ink, to write with pen and ink
umazati s črnílom to blot (with ink)
črnílo se razliva na papirju the ink runs on the paper

denar moški spol (-ja …) das Geld, -geld (za gospodinjstvo Haushaltsgeld, Wirtschaftsgeld, za potovanje Reisegeld, knjižni Buchgeld, kovani Hartgeld, naturalni Naturalgeld, papirnati Papiergeld, ponarejen Falschgeld, proračunski Haushaltsgeld, srebrni Silbergeld, svobodni Freigeld, zasilni Notgeld)
… denarja Geld-
(avtomat za menjavo der Geldwechselautomat, dvig die Geldbehebung, Geldabhebung, količina die Geldmenge, menjava der Geldwechsel, obtok der Geldumlauf, pomanjkanje die Geldknappheit, der Geldmangel, ponarejanje die Geldfälschung, prejemnik der Geldempfänger, razvrednotenje die Geldentwertung, strojček za štetje denarja die Geldzählmaschine, uničevanje denarja die Geldvernichtung, vir denarja die Geldquelle, vprašanje denarja die Geldfrage)
denar v obtoku der Notenumlauf
nadomestni denar das Geldersatzmittel
ponarejen denar das Falschgeld
kovanje denarja die Münzprägung
kovnica denarja die Münzanstalt
umazan denar schmutziges Geld
pranje denarja die Geldwäsche
pralnica denarja die Geldwaschanlage
veliko denarja viel Geld, pri plačilih: eine Stange Geld, teures Geld, ein Batzen Geld
ogromno denarja ein Heidengeld
imeti veliko denarja viel Geld haben, gut bei Kasse sein
imeti denarja na kupe/kot pečka figurativno Geld wie Heu haben
malo denarja wenig Geld
imeti malo denarja wenig Geld haben, schlecht bei Kasse sein
metati denar skozi okno figurativno das Geld beim Fenster hinauswerfen
prinašati denar Geld bringen
vleči denar iz žepa das Geld aus der Tasche ziehen
razmetavati denar figurativno mit dem Geld um sich werfen
biti brez denarja kein Geld haben, mittellos sein
gledati na denar das Geld zusammenhalten
sedeti na denarju auf dem/seinem Geld sitzen
skup tiščati denar (biti skop) auf dem/seinem Geldbeutel sitzen
pohlep po denarju die Geldgier
iti v denar (prodajati se) weggehen, guten Abgang haben
iti težko v denar schwerverkäuflich sein
valjati se v denarju schwimmen im Geld/stinken vor Geld
darilo v denarju das Geldgeschenk
z denarjem podpirati: geldlich
kovček z denarjem der Geldkoffer
vreča z denarjem der Geldsack
za denar für Geld, prositi, igrati …: um Geld
za noben denar um keinen Preis/für kein Geld dieser Welt
za vsak denar um jeden Preis
poroka zaradi denarja die Geldheirat
|
denar ne smrdi Geld stinkt nicht
ne pobiram denarja na cesti ich habe mein Geld nicht auf der Straße gefunden
figurativno malo denarja, malo muzike wie der Preis, so die Ware
|denarji množina:
za velike/težke/drage denarje für teures Geld
| ➞ → valuta

jezik¹ [ê] (jezik|a, -a, -i)

1. anatomija die Zunge, -zunge (angelski Engelszunge, goveji Rinderzunge, mačji Katzenzunge, medicina malinasto rdeč Himbeerzunge, prekajen Räucherzunge, Pökelzunge); lovstvo der Lecker
medicina pekoč jezik das Zungenbrennen
jezika:
… jezika Zungen-
(hrbet der Zungenrücken, konica die Zungenspitze, koren die Zungenwurzel, vezica das Zungenbändchen, medicina vnetje die Zungenentzündung)

2. pri čevlju: die Lasche, der Lappen

3. figurativno (usta, gobec) die Zunge, das Mundwerk, der Mund
dolg jezik ein loser Mund
lažniv jezik eine falsche Zunge
nesramen jezik ein loses Maul
oster jezik eine scharfe Zunge, die Scharfzüngigkeit
umazan jezik ein ungewaschener Mund
zloben jezik ein böses Maul
zlobni jeziki množina böse Mäuler, böse Zungen
|jezika:
figurativno okretnega jezika redegewandt
ne šparati jezika kein Blatt vor den Mund nehmen
|jezik:
figurativno brusiti jezik die Zunge wetzen, seinen Schnabel wetzen (an)
brzdati jezik seine Zunge hüten/zügeln
držati jezik za zobmi den Mund halten
imeti namazan jezik nicht auf den Mund gefallen sein, ein großes/gutes Mundwerk haben
lomiti si jezik pri izgovarjanju: sich die Zunge verrenken
opeči si jezik figurativno sich die Zunge verbrennen
pokazati jezik die Zunge zeigen
razvezati jezik die Zunge lösen
zavezati jezik komu (jemanden) mundtot machen
na jezik(u):
položiti na jezik besede: in den Mund legen
biti vsem na jeziku in aller Munde sein
brez dlake na jeziku mit nackten Worten
imeti na jeziku odgovor: (die Antwort) auf den Lippen haben, auf der Zunge liegen (die Antwort liegt …)
na jeziku med, v srcu led Honig im Munde, Galle im Herzen
v jezik:
ugrizniti se v jezik figurativno sich auf die Zunge beißen, sich (eine Bemerkung) verkneifen
z jezika:
vzeti z jezika aus dem Mund nehmen
iti hitro/težko z jezika glatt/schwer von der Zunge gehen

lisast (-a, -o) z manjšimi lisami: gefleckt (belo [weißgefleckt] weiß gefleckt, črno [schwarzgefleckt] schwarz gefleckt, rjavo [braungefleckt] braun gefleckt)
živalstvo, zoologija lisasti dvoplaz Gefleckte Doppelschleiche
rastlinstvo, botanika lisasta mrtva kopriva Gefleckte Taubnessel
Flecken- ( živalstvo, zoologijaskunk der Fleckenskunk, vidra die Fleckenotter); z večjimi lisami: großgefleckt ( živalstvo, zoologijamorska mačka Großgefleckter Katzenhai), gescheckt, scheckig, pisano: buntscheckig; les: maserig; (podoben lisi) fleckförmig; (poln lis) fleckenreich, drobnih: sprenkelig; (umazan) fleckig
lisast les das Maserholz
jabolko zaradi bolezni: stippig
lisasta pasma živine: das Fleckvieh, die fleckige Rasse
| ➞ → marmoriran, marogast, pegast, pikčast

loj [ó] moški spol (-a …) das Rinderfett, der Talg, der Rindertalg
umazan od loja talgig

nečist¹ (-a, -o)

1. unrein
nečista koža unreine Haut
(umazan) unsauber, schmutzig; (neumit, neopran) ungewaschen

2. kemija, mineralogija (onesnažen, s primesmi) verunreinigt

3. figurativno dunkel
nečisti posli množina Machenschaften, Umtriebe

prášič (tudi figurativno) cochon moški spol , porc moški spol , porcin moški spol , pourceau moški spol, figurativno goret moški spol

divji prašič sanglier moški spol, porc sauvage
divji prašiči (zoologija) sangliers moški spol množine, bêtes ženski spol množine noires
morski prašič (pliskavica) (zoologija) cochon de mer, marsouin moški spol
umazan kot prašič sale comme un cochon (ali un porc, un goret)
metati bisere prašičem jeter des perles aux pourceaux
pitati prašiča engraisser un porc

prst³ ženski spol (-i …) die Erde, (tla) der Boden
zdravilna prst Heilerde
kepa prsti der Erdklumpen
agronomija in vrtnarstvo klima prsti das Bodenklima
okus po prsti der Erdgeschmack
vonj po prsti der Erdgeruch
poln prsti (umazan) erdig

sajast pridevnik
1. (ki vsebuje saje) ▸ kormos, koromZa ogljikovodike je značilno nepopolno gorenje, zato gorijo s svetečim in sajastim plamenom. ▸ A szénhidrogénekre jellemző a tökéletlen égés, ezért fényes és kormos lánggal égnek.

2. (umazan zaradi saj) ▸ kormosMarsikdo se še prime za gumb, ko sreča dimnikarja; tistega ta pravega, sajastega. ▸ Sokan még megfogják a gombjukat, amikor kéményseprővel találkoznak; azzal a valódival, a kormossal.

3. (o barvi) ▸ koromV sajasti in smolnato črni temi je našel grobo odejo in se z njo ovil, nato je previdno zaprl vrata in pogledal, če so oknice zaprte. ▸ A koromszínű, szurkos sötétben talált egy durva pokrócot, betakarózott vele, majd óvatosan becsukta az ajtót és megnézte, zárva vannak-e a zsaluk.

svinjsk|i (-a, -o)

1. schweinern, Schweins-, Schweine-, Sau- (jazbec živalstvo, zoologija der Schweinsdachs, makak živalstvo, zoologija der Schweinsaffe, pastir der Sauhirt, rilec der Schweinerüssel, vrat der Schweinkamm, zrezek das Schweineschnitzel, želodec Saumagen, glava der Schweinskopf, krača die Schweinshaxe, mast das Schweinefett, noga der Schweinsfuß, pečenka der Schweinebraten, trakulja živalstvo, zoologija der Schweinebandwurm, uš živalstvo, zoologija die Schweinelaus, uho das Schweinsohr)
svinjska riba/ribica der Lachsschinken

2. figurativno (umazan) dreckig; (usran) saumäßig, säuisch, schweinisch; (strašen) Sau- (mraz die Saukälte, delo die Sauarbeit)
svinjsko vreme das Sauwetter, Dreckwetter, Mistwetter
svinjsko … sau-
(mrzlo saukalt, slab sauschlecht, težak sauschwer)

tínta ink; (tajna) invisible ink

pisati s tínto to write in ink
radirka za tínto ink rubber, ink eraser
umazati si prste s tínto to ink one's fingers
prevleči s tínto to ink over
madež od tínte inkblot, blot
umazan od tínte, črn od tínte inky

usran (-a, -o) beschissen; (umazan) dreckig; Scheiß- (vreme das Scheißwetter); (beden) lausig