Franja

túj, túji prid., чужи́й прикм., інозе́мний прикм., сторо́нній прикм.

državnik samostalnik
(predstavnik države) ▸ államférfi

idiomátika jezikoslovje the study of idiom; idioms as a whole

prevajatelj je dal tuji idiomátiki ustrezno domačo obliko the translator rendered the foreign idiom by an appropriate native form

izročit|ev ženski spol (-ve …) die Aushändigung, die Übergabe; die Herausgabe (tudi pravo); blaga na dom ipd.: die Ablieferung, die Auslieferung; (predaja) die Überantwortung, die Überreichung; s prevozom: die Überstellung
pravo izročitev lastnine die Übereignung, die Eigentumsübergabe
pravo izročitev v posest die Einweisung, v pravno posest: die Einantwortung
pravo izročitev tuji državi osumljenca, storilca: die Auslieferung
prošnja za izročitev der Auslieferungsantrag
pogodba/sporazum o izročitvi storilcev kaznivih dejanj der Auslieferungsvertrag/ das Auslieferungsabkommen

jezik² [ê] (jezik|a, -a, -i)

1. narodni, mednarodni: die Sprache, -sprache (ciganski Zigeunersprache, ciljni Zielsprache, delovni Arbeitssprache, deželni, državni Landessprache, državni Staatssprache, izhodiščni Ausgangssprache, kentumski Kentumsprache, konferenčni Konferenzsprache, manjšinski Minderheitensprache, materni Muttersprache, občevalni Umgangssprache, originala Originalsprache, pomožni Hilfssprache, satemski Satemsprache, sodni Gerichtssprache, sporazumevalni Verkehrssprache, substratni Substratsprache, svetovni Weltsprache, svetovni pomožni Welthilfssprache, tuji Fremdsprache, učni Unterrichtssprache, uradni Amtssprache, uradovalni Verhandlungssprache)
mrtev jezik tote Sprache
naravni jezik natürliche Sprache
umetni jezik Kunstsprache, künstliche Sprache, synthetische Sprache
živ jezik lebende Sprache
narodni jezik die Volkssprache
standardni jezik die Standardsprache/Nationalsprache
ljudski jezik der Volksmund
|
… jezika Sprach-
(analiza die Sprachanalyse, čistost die Sprachreinheit, filozofija die Sprachphilosophie, kritika die Sprachkritik, mojster der Sprachkünstler, normiranje die Sprachnormung, nepopolno obvladanje die Sprachschwäche, obvladanje die Sprachbeherrschung, opis die Sprachbeschreibung, sociologija die Sprachsoziologie, spreminjanje der Sprachwandel, struktura die Sprachstruktur, uporabnik der Sprachbenutzer, zgodovina die Sprachgeschichte, zgradba der Sprachbau)
… jezika/jezikov
(študij das Sprachstudium)
za jezik:
(skrb za jezik die Sprachpflege)
jezikov:
(družina die Sprachfamilie, mešanica das Sprachgemisch, poznavalec der Sprachkenner, der Sprachkundige, biti poznavalec sprachkundig sein, znanje die Sprachkenntnis)
govorec jezika der Sprachteilnehmer
naravni govorec jezika der Muttersprachler
obvladati/znati jezik sprachkundig sein
ne obvladati jezika/ne znati jezikov sprachunkundig sein
govoriti dva jezika/tri/štiri jezike zweisprachig/dreisprachig/viersprachig sein
govoriti več jezikov mehrsprachig sein
govoriti drug jezik anderssprachig sein, figurativno eine andere Sprache sprechen
govoriti isti jezik die gleiche Sprache sprechen (tudi figurativno)

2. posebni: die Sprache, -sprache (knjižni Hochsprache, Schriftsprache, cerkveni Kirchensprache, dijaški Schülersprache, literarni Literatursprache, lovski Jägersprache, Weidmannssprache, metaforični Bildersprache, papirnat Kanzleisprache, pesniški Dichtersprache, pisarniški Kanzleisprache, pogovorni Umgangssprache, posebni Sondersprache, pomorščakov Seemannssprache, pravni Rechtssprache, sodobni Gegenwartssprache, skrivni Geheimsprache, splošni Gemeinsprache, standardni Standardsprache, strokovni Fachsprache, svetopisemski Bibelsprache, študentovski Studentensprache, uradniški Beamtensprache, vsakdanji Alltagssprache, vulgarni Vulgärsprache, vzorčni Mustersprache, znanosti Wissenschaftssprache)

3. negovorni: die -sprache (kretenj Gebärdensprache, programski Programmiersprache, simbolni Symbolsprache, strojni Maschinensprache, znakovni jezik gluhonemih Taubstummensprache)
|
figurativno molčati v vseh jezikih in sieben Sprachen schweigen
| ➞ → materni jezik, ➞ → tuji jezik

kapital moški spol (-a …) das Kapital; das Kapitalvermögen; -kapital (celotni Gesamtkapital, delniški Aktienkapital, denarni Geldkapital, finančni Finanzkapital, družbe Gesellschaftskapital, lastni Eigenkapital, naložbeni Investitionskapital, obratni Betriebskapital, poslovni Geschäftskapital, stvarni Sachkapital, Realkapital, startni/zagonski Startkapital, tuji Fremdkapital, ustanovni Gründungskapital, začetni Anfangskapital)
fiksni kapital fixes Kapital
… kapitala Kapital-
(beg die Kapitalflucht, die Kapitalabwanderung, davek na donos kapitala die Kapitalertragssteuer, davek na promet kapitala die Kapitalverkehrssteuer, donos der Kapitalertrag, lastnik der Kapitaleigner, investicija die Kapitalinvestition, izvoz die Kapitalausfuhr, naložba die Kapitalanlage, obresti Kapitalzinsen množina, pomanjkanje die Kapitalarmut, povečanje die Kapitalerhöhung, die Kapitalaufstockung, promet der Kapitalverkehr, sprepletenost die Kapitalverflechtung, trg der Kapitalmarkt)
osnovni kapital d.d.: Grundkapital, d.o.o.: Stammkapital
potrebni kapital za dejavnost: der Kapitalbedarf
močan s kapitalom kapitalkräftig
financiranje s tujim kapitalom die Fremdfinanzierung
udeležba s kapitalom die Kapitalbeteiligung
|
figurativno kovati kapital iz Kapital schlagen aus

kapitál capital moški spol , capitaux moški spol množine , fonds moški spol množine

družbeni kapital capital social
mrtev kapital capitaux inemployés (ali oisifs, improductifs)
obratni kapital capital d'exploitation, fonds (ali capital) de roulement
razpoložljiv kapital capitaux disponibles
tuji kapital capitaux étrangers (ali empruntés)
vložiti kapital placer (ali investir) des capitaux
kovati kapital iz česa tirer profit (ali parti) de quelque chose, exploiter quelque chose à son avantage
beg kapitala fuite ženski spol des capitaux
kopičenje kapitala accumulation ženski spol de capitaux
pomanjkanje kapitala manque moški spol de capitaux
naložba kapitala placement moški spol (ali investissement moški spol) de capitaux

klepáti (klépljem) imperf. ➞ sklepáti

1. (ostriti rezilo) affilare

2. (obdelovati pločevino) lavorare lamiere, lamierini

3. battere

4. strimpellare (il pianoforte); dattilografare; tartassare la macchina da scrivere

5. arrancare

6. pren. mangiare (male e uniforme)

7. lov. cantare, chioccolare (del gallo cedrone)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
klepati mlinski kamen rigare la macina
klepati o kom sparlare di qcn., tagliare i panni addosso a qcn.
klepati tuji jezik parlucchiare una lingua straniera
klepati verze comporre (brutti) versi, spoetare

kraj² moški spol (-a …) (področje) das Gebiet, die Gegend
kraji množina die Gegend, -gegend
(gorski Berggegend, gozdnati Waldgegend, močvirnati Sumpfgegend, obmorski Meergegend, polarni Polargegend, tropski Tropengegend, vinorodni Weingegend, v naših krajih in unserer Gegend), das Gebiet, -gebiet (alpski Alpengebiet, kraški Karstgebiet, obalni Küstengebiet, s slabim vremenom Schlechtwettergebiet, stepski Steppengebiet, sušni Trockengebiet, vinorodni Weinbaugebiet); (pokrajina) das Land, -land (gozdnati Waldland, gričevnati Hügelland, močvirnati Sumpfland, obmorski Küstenland, vinorodni Weinland)
iz nemških krajev aus deutschen Landen
naši kraji unser Land, unsere Länder
tuji kraji fremde Länder

množic|a³ [ó] ženski spol (-e …) matematika die Menge (točk Punktmenge, deliteljev Teilermenge, osnovna Grundmenge)
faktorska množica Quotientenmenge
komplementarna množica Komplementärmenge
potenčna množica Potenzmenge
prazna množica leere Menge
odprta/zaprta množica offene/abgeschlossene Menge
končna množica abzählbare Menge
disjunktni/tuji množici disjunkte/elementefremde Mengen
presek množic der Durchschnitt, die Durchschnittsmenge
unija množic die Vereinigung (von …)
razlika množic die Differenzmenge
teorija množic die Mengenlehre
moč množice die Mächtigkeit (einer Menge)

muzikolog samostalnik
(strokovnjak) ▸ muzikológus, zenekutató

prepustíti prepúščati to leave (komu to someone); to relinquish; to yield (up), to give up; (odstopiti) to cede (to), to surrender; (prenesti) to transfer, to make over, ta assign

prepustíti, prepúščati se to give oneself up, to surrender oneself (to), to yield oneself (to); to resign
prepustíti, prepúščati se tuji milosti to throw oneself on someone's mercy
prepustíti, prepúščati se obupu to yield to despair
to prepuščam vam I leave it to you, I let you have it
prepustíti, prepúščati se komu to give oneself up (to someone)
prepustíti, prepúščati svoje imetje komu to resign one's property to someone
prepustíti, prepúščati koga njegovi usodi to resign someone to his fate
prepustíti, prepúščati se svoji usodi to resign oneself to one's fate
prepustíti, prepúščati se svoji bolečini to surrender oneself (ali to give way, to succumb) to one's grief
prepustíti, prepúščati (predati) mesto, trdnjavo to yield a city, a fortress
prepustíti, prepúščati trdnjavo sovražniku to surrender the fortress to the enemy

pritegníti (-em) | pritegováti (-újem) perf., imperf.

1. attirare, attrarre; tirare:
magnet priteguje la calamita attira
pritegniti zavoro tirare il freno (a mano)

2. tirare, stringere, avvitare:
pritegniti pas na hlačah stringere la cinghia dei pantaloni
pritegniti vijak avvitare la vite

3. attirare, tirare dalla propria parte; coinvolgere:
pritegniti tuji kapital attirare il capitale straniero

4. attirare, attrarre (l'attenzione, il favore):
pritegnila jih je lepota trga furono attratti dalla bellezza della piazza

5. associarsi al canto

6. (pritrditi, pritrjevati komu) annuire, acconsentire

7. pog. (udariti) colpire, bastonare

svetovalec samostalnik
1. (strokovnjak) ▸ tanácsadóMed 15.000 možmi na šogunski strani so bile tudi enote, ki so jih usposabljali francoski vojaški svetovalci, večino so pa sestavljale samurajske enote. ▸ A 15.000 fős sógunhaderő egyes egységeit francia katonai tanácsadók képezték ki, de a többség szamurájhaderő maradt.
Na tem položaju je podpiral cesarjeve interese in postal njegov ožji svetovalec. ▸ Ebben a tisztségében a császár érdekeit képviselte, és végül az egyik legközelebbi tanácsadója lett.

2. (kdor daje nasvete) ▸ tanácsadó
Skušal je biti ne samo sodelavec, pač pa učitelj, svetovalec in prijatelj. ▸ Nemcsak kolléga, hanem tanár, tanácsadó és barát is próbált lenni.
V njunih odnosih so bili trenutki napetosti, a je oče pozneje postal njegov svetovalec in prijatelj. ▸ Voltak feszültséggel teli pillanatok a kapcsolatukban, de az apja később a tanácsadója és a barátja lett.
Partner bo vaš zaupnik in svetovalec. ▸ A partnere a bizalmasa és a tanácsadója lesz.

škóda daño m ; detrimento m ; perjuicio m ; lástima f ; (opustošenje) estragos m pl ; (od požara) siniestro m ; (havarija) avería f ; (poškodba) deterioro m , desperfecto m

komu na škodo con daño (ali perjuicio) de alg, en perjuicio (ali detrimento) de alg
v mojo škodo en mi perjuicio, a costa mía
kakšna škoda! ¡qué lástima!
škoda za denar! ¡lástima de dinero!
škoda (je), da ... es una lástima (ali es una pena) que... (subj)
škoda ga je es digno de lástima, es lástima que haya muerto
ne bo v tvojo škodo no te pesará, sería en provecho tuyo
biti odgovoren, odgovarjati za škodo responder (ali ser responsable) de los daños
biti na škodi (fig) salir perdiendo en un asunto
hoditi komu v škodo invadir el terreno de otro, cazar en vedado ajeno
napraviti, povzročiti škodo ocasionar (ali causar) daño(s), causar perjuicio
popraviti škodo reparar un daño
plačati, poravnati škodo (ki so jo drugi naredili) fam pagar los vidrios rotos, pagar el pato
spametovati se ob škodi escarmentar, (ob tuji škodi) escarmentar en cabeza ajena
trpeti škodo sufrir un daño
zavarovati proti škodi asegurar contra daños
škoda človeka izmodrí de los escarmentados nacen los avisados
materialna škoda daño m material
nadomestilo za škodo indemnización f por daños y perjuicios
izravnava škode compensación f
prijava škode aviso m de siniestro
poravnava škode reparación f de un daño
zavarovanje proti škodi seguro m contra daños
v škodo kakovosti en detrimento de la calidad

táca (-e) f

1. zampa:
mačja, medvedja, pasja taca zampa di gatto, di orso, di cane

2. pejor. piede, mano:
taca ga boli gli duole il piede

3. teh. piede
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pejor. iztegovati tace po tuji lastnini, po tujem imetju cercare di appropriarsi dei beni altrui
pren. vedeti, kam pes taco moli mangiare la foglia, capire l'antifona
pritisniti taco pri kolovratu premere sul pedale dell'arcolaio
bot. medvedje tace (rumena griva) manine, ditola gialla (Clavaria flava)
bot. medvedove tace panace comune (Heracleum sphondylium)

tísk (-a) m

1. stampa:
dati rokopis v tisk dare il manoscritto alle stampe
knjiga je v tisku il libro è in corso di stampa

2. ekst. stampa:
zakon o tisku la legge sulla stampa
svoboda tiska libertà di stampa
mladinski, športni, verski tisk stampa giovanile, sportiva, religiosa
tuji, domači tisk la stampa estera, nazionale
dnevni (informativni)
tisk la stampa quotidiana, i quotidiani, i giornali
anilinski tisk stampa all'anillina, flessografica
barvni tisk stampa a colori
drobni tisk a caratteri piccoli
enostranski tisk foglio volante
globoki, ploski, visoki tisk stampa calcografica, planografica, a rilievo
ležeči, pokončni, razprti tisk stampa in corsivo, in garamond, spaziata
knjižni tisk stampa tipografica
negativni tisk negativa
offsetni tisk stampa offset
periodični tisk stampa periodica

tuj¹ (-a, -e) fremd, povsem: človek, kraj: wildfremd
tuj čemu -fremd
(sistemu systemfremd, stroki fachfremd, po bistvu wesensfremd, telesu körperfremd, siceršnji ponudbi sortimentsfremd, v deželi landfremd, v kraju ortsfremd, vrsti artfremd); matematika množici: fremd, števili: teilerfremd
drug drugemu tuj gegenseitig fremd
tuja država ein fremder Staat
tuja krivda pravo das Fremdverschulden
tuja oblast die Fremdherrschaft
tuja snov der Fremdstoff
tuja valuta die Auslandswährung, Fremdwährung
brez tuje pomoči selbst, selbständig
tuje beljakovine množina das Fremdeiweiß
tehnika tuje vzbujanje die Fremderregung
zavarovanje tuje stvari die Fremdversicherung
tuji kapital das Fremdkapital
pretiran tuj vpliv die Überfremdung
na tuj račun auf fremde Kosten
pod tujim imenom unter fremdem Namen
figurativno kititi se s tujim perjem sich mit fremden Federn schmücken

túj (-a -e)

A) adj. altrui:
posegati v tuje pravice violare i diritti altrui
bahati se s tujo učenostjo gloriarsi della dottrina altrui

2. estraneo, forestiero:
uporabljati tujo delovno silo impiegare manodopera estranea

3. altro:
ozemlje pripada tujemu narodu il territorio appartiene a un altro popolo

4. straniero, estero; forestiero:
učiti se tuj jezik studiare una lingua straniera
sprejemati tuje navade accogliere usanze forestiere
potovati po tujih deželah viaggiare in paesi stranieri
tuj državljan cittadino straniero

5. (nepovezan z okoljem) estraneo:
počutiti se tujega sentirsi estraneo

6. diverso, dissimile; knjiž. altro:
kulturi obeh narodov sta si še zmeraj tuji le culture dei due popoli sono ancor sempre dissimili tra loro, ancor sempre divergono

7. estraneo, lontano:
vaše ideje so mi tuje le sue idee mi sono estranee
biti tuj essere impersonale, distaccato
živeti pod tujo streho stare, abitare sotto un tetto altrui
povedati skozi tuja usta dirlo con parole altrui
kititi se s tujim perjem farsi bello con le penne altrui
lahko je s tujo roko kače loviti è facile cavare le castagne dal fuoco con la zampa del gatto
lingv. tuj element esotismo
šport. tuji igralec oriundo
hist. tuji vojak ausiliario

B) túji (-a -e) m, f, n
misli na svoje, tuje pa pusti pri miru pensa al tuo e lascia stare l'altrui
iti na tuje andare all'estero

túj extranjero; forastero ; (nepoznan) desconocido ; (pripadajoč drugim) ajeno

pod tujim imenom bajo nombre supuesto
tuja beseda palabra f extranjera, extranjerismo m
tuj jezik lengua f extranjera, idioma m extranjero
na tuj račun por cuenta ajena
tuj denar moneda f extranjera
tuji vrednostni papirji valores m pl extranjeros
krasiti se s tujim perjem (fig) adornarse con plumas ajenas
priti v tuje roke caer en manos ajenas
pouk tujih jezikov enseñanza f de lenguas extranjeras
tuj kapital capitales m pl extranjeros