Franja

trt|a ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika die Rebe (vinska Weinrebe, Wein-Rebe, ameriška Amerikaner-Rebe, amurska Amur-Rebe, lisičja Fuchs-Rebe, muskadinska Muscadiner-Rebe, mačja Katzen-Rebe, obrežna Ufer-Rebe, poletna Sommer-Rebe, zimska Winter-Rebe); agronomija in vrtnarstvo rastlina: der Weinstock
rastlinstvo, botanika, agronomija in vrtnarstvo divja trta die Jungfernrebe, Doldenrebe, Wilder Wein
figurativno iz trte izviti sich (etwas) aus den Fingern saugen
iz trte izvit figurativno aus der Luft gegriffen ➞ → vinska trta

tŕta botanika (vinska) vine; (divja) Virginia creeper

hmeljeva tŕta hop
list vinske tŕte vine leaf, pl leaves
kol(iček) za tŕto vine prop
brajdnik, latnik za vinsko tŕto vine trellis
iz tŕte izviti (figurativno, izmisliti si) to trump up (zgodbo a story)
iz tŕte izvit trumped-up
iz tŕte izvite obdolžitve trumped-up charges pl
to je iz tŕte izvito that's nothing but a fabrication, that's rather farfetched (ali rather a tall story), that is pure imagination

tŕta vigne ženski spol , cep moški spol de vigne , (pesniško) pampre moški spol

divja trta vigne vierge
kozja trta chèvrefeuille moški spol
to je iz trte izvito cela est inventé (ali forgé) de toutes pièces, c'est pure invention, cela est dénué de tout fondement, ce sont des contes en l'air

tŕta (-e) f bot., agr. vite, vitigno:
grobati trto margottare, propagginare la vite
žveplati trto solforare la vite
trta z drevesno oporo vite alberata
samorodna trta vite ibrida
pren. iz trte izvito inventato di sana pianta
vrtn. divja trta vite del Canadà (Parthenocissus)

tŕta ž
1. loza, čokot: vinska trta
vinova loza; divja trta
vinjaga, divlja loza
2. savitljiva šibljika, gužvica: s -o vezati butare; iz -e izviti
isisati iz prsta

tŕta vid f

divja trta vid silvestre
samorodna trta vid natural
to je iz trte izvito (fig) eso es pura invención; carece de (todo) fundamento

tŕta -e ž., виногра́дна лоза́ -ної -и́ ж.

• vínska tŕta виногра́д

tŕta -e ž viţă de vie

ameriška trta ženski spol rastlinstvo, botanika die Amerikaner-Rebe

divja trta ženski spol rastlinstvo, botanika (vinika) die Jungfernrebe; (vinjaga) die Doldenrebe, die Scheinrebe; agronomija in vrtnarstvo Wilder Wein

vinska trta ženski spol rastlinstvo, botanika die Weinrebe
listje vinske trte das Weinlaub
… vinske trte Reb(en)-
(list das Rebenblatt, rez der Rebschnitt, škodljivec der Rebenschädling, trs der Rebstock, pepelasta plesen Echter Rebenmehltau, peronospora Falscher Rebenmehltau)

vinska trta stalna zveza
botanika, vinogradništvo (rastlina) ▸ szőlőtőke

amêriški (-a -o) adj. americano:
ameriška celina continente americano
ameriški film film americano
ameriški povratnik emigrato americano
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
agr. ameriška trta vitigno americano
ameriški lešnik (rastlina in sad) arachide (Arachis hypogea)
ekon. ameriški žurnal libro-giornale americano
zool. ameriški kapar aspidioto (Aspidiotus perniciosus)
zool. ameriška postrv (šarenka) trota iridea, trota arcobaleno (Salmo irideus)
bot. ameriška batata batata
zool. ameriška povodna kuna visone (Mustela vison)
šport. ameriška vožnja parov americana
ameriški baril (mera) barile
ameriški Indijanec amerindio
bot. ameriški klek tuia (Thuja occidentalis)
pal. ameriški mamut mastodonte (Mastodon)

evrópski (-a -o) adj. geogr. europeo, d'Europa:
evropski jeziki, narodi lingue europee, popoli europei
Evropska gospodarska skupnost (EGS) Comunità Economica Europea (CEE)
šport. evropski pokal coppa europea
Evropski svet Consiglio d'Europa
polit. Evropska unija Unione Europea
agr. evropska trta vite europea
bot. evropski macesen larice comune (Larix decidua)
zool. evropski bober castoro (Castor faber)

lisičj|i (-a, -e)

1. po barvi: fuchsfarben, fuchsrot

2. Fuchs- (glava der Fuchskopf, živalstvo, zoologija gož die Fuchsnatter, kapa die Fuchsfellmütze, Fuchspelzmütze, krzno der Fuchspelz, das Fuchsfell, živalstvo, zoologija kuzu der Fuchskusu, mangusta die Fuchsmanguste, rastlinstvo, botanika trta die Fuchsrebe)

muškát (tropsko drevo) muscadier moški spol ; (orešček) (noix ženski spol ) muscade ženski spol

seme muškata macis moški spol; (trta) treille ženski spol muscate; (vino) (vin moški spol) muscat moški spol

necepljen pridevnik
1. (kdor ne prejme cepiva) ▸ oltatlanZaradi vse več necepljenih otrok imamo spet bolezni, ki smo jih prav s cepljenjem že izkoreninili. ▸ A gyermekek alacsony oltási szintje miatt olyan betegségek is újra megjelennek, melyeket már éppen az oltásoknak köszönhetően megszüntettünk.
Do izbruhov ošpic prihaja zaradi velikega števila necepljenih otrok. ▸ A nagyszámú oltatlan gyermek miatt képes a kanyaró újra és újra kitörni.
Cepivo lahko tudi prepreči pojav bolezni pri necepljenih otrocih, saj zmanjšuje število aktivno okuženih. ▸ Az oltás megakadályozhatja a betegség megjelenését az oltatlan gyermekeknél is, hiszen csökkenti az aktív fertőzöttek számát. Necepljen pes, pri katerem so potrdili steklino, je bil iz celjske regije. ▸ A veszettnek bizonyult oltatlan kutya a celjei régióból származott.Ošpice so se povrnile zaradi naraščanja števila necepljenih oseb. ▸ A kanyaró az oltatlanok számának növekedése miatt ismét felütötte fejét. Necepljene živali, ki so prišle v stik s steklo živaljo, je treba usmrtiti. ▸ Azokat az oltatlan állatokat, amelyek veszett állattal érintkeztek, el kell altatni.
2. (o razmnoževanju rastlin) ▸ oltatlanTrto so razmnoževali z necepljenimi ukoreninjenimi potaknjenci. ▸ A tőkét oltatlan gyökeres dugványokkal szaporították.
Cepljeni orehi zarodijo v 2.-7. letu (necepljeni v 9.-25. letu). ▸ Az oltott dió a 2–7. évben hoz termést (az oltatlan a 9–25. évben).

obrézan (knjiga) edged, having edges cut

zlato obrézan gilt-edged; religija circumcised; (trta) dressed; (vejevje) lopped, topped, polled, pruned; (skrajšan) clipped, trimmed

pergola samostalnik
(zunanja konstrukcija) ▸ pergola, lugasPo pergoli se vzpenja vinska trta, ki poleti nudi gosto senco. ▸ A lugason szőlőtőke fut, amely nyáron sűrű árnyékot ad.

podivjáti to become (ali to grow) wild (ali savage, fierce, brutal, brutalized); (rastlina) to run riot, to run wild; (izogibati se družbe) to shun society

vinska trta je podivjala the vines have run wild