Franja

trnulj|a ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika die Schlehe, der Schlehdorn

trnulja samostalnik
(plod) ▸ kökény

trnúlja (sad) prune ženski spol sauvage, prunelle ženski spol

trnúlja (-e) f prugnola

trnúlja bot endrina f

blackthorn [blǽkɵɔ:n] samostalnik
botanika trnulja

endrina ženski spol trnulja

prugnola f trnulja

prunelle¹ [-nɛI] féminin trnulja, oparnica, iz katere delajo žganje; (= liqueur féminin de prunelle) žganje iz oparnic

Schlehdorn, der, Pflanzenkunde črni trn; trnulja

Schlehe, die, (-, -n) Pflanzenkunde črni trn; trnulja; Beere: trnulja

sloe [slóu] samostalnik
botanika trnulja, črni trn, oparnik
ameriško divja sliva

sloe gin liker iz trnuljic

līveō -ēre (—) (—) (iz *(s)līu̯ei̯ō, kar se je razvilo iz indoev. *sliH-u̯o- prim. lat. līvor, līvidus, sl. sliva = hr. šljȉva = lit. slyvà, stvnem. slēha, slēwa = nem. Schlehe črni trn, trnulja)

1. (po)modréti, (po)višnjéti, posta(ja)ti višnjev(e barve), (po)temnéti, (po)črnéti, svinčene barve, modrikast, zamodrel, pomodrel, višnjev postati (biti), poseb. po stisku, udarcu, sunku: Pl., haec sua maternis queritur livere catenis brachia Pr., livent rubigine dentes O.; večinoma pt. pr. līvēns -entis svinčene barve, modrikast, višnjev: plumbum V., pruna nigro liventia suco O., pectora tundunt liventia (prolept.) O. bijejo se po prsih, da so vse višnjeve, compedibus liventia crura O., l. margarita T., venenum Sil., iuvat ire et visere iuxta liventīs in morte oculos Stat.

2. metaf. bled biti od zavisti, zavisten, nevoščljiv biti, zavidati komu, grdo gledati koga; abs. in z dat.: liveat infandum liceat Argos Stat., rupesque nitent, quīs purpura saepe Oebalis et Tyrii moderator livet aëni Stat., livet Charinus, rumpitur, furit, plorat Mart., potet caldam, qui mihi livet, aquam Mart., Albanae livere potest pia quercus olivae Mart., et invidere et livere T., (sc. Senecam) livere iis, qui … eloquentiam tuendis civibus exercerent T.; od tod pt. pr. līvēns -entis nevoščljiv, zavisten, grdogled: quid imprecabor, o Severe, liventi? Mart.