svet|el [è/ə] (-la, -lo)
1. hell, hell- (barve hellfarbig, kože/polti hellhäutig, s svetlimi progami [hellgestreift] hell gestreift)
svetlo pivo helles Bier, das Weißbier
eno svetlo pivo ein Helles
svetlo moder hellblau, lichtblau, nebesno: himmelblau
2. (poln svetlobe) lichterfüllt, lichtdurchflutet; leuchtend
dnevno: je svetlo es ist Tag
3. trenutek, širina ipd.: licht (trenutek lichter Augenblick), Licht- (trenutek der Lichtblick, sled die Lichtspur, stran/plat die Lichtseite)
sveta širina gradbeništvo, arhitektura, tehnika lichte Weite, die Lichte
4. (očiščen) blank
svetel kot zrcalo spiegelblank
Zadetki iskanja
- svétel bright, light; clear; arhaično lucent
pri svétlem (belem) dnevu in broad daylight
svétle barve light colours pl, bright colours
svétli lasje fair (ali light) hair
svétlo pivo pale (ali light) ale
svétla soba bright room
svétlo moder (rumen, siv, zelen) light blue (yellow, grey, green)
imeti svoje svétle strani (figurativno) to have one's good points
dati na svétlo to bring out, to publish
priti na svétlo to come to light, to come out, to be published
svétlo je, svétlo postaja it's getting light, dawn is breaking - svètel claro; luminoso; brillante
svetlo moder azul claro
svetlo pivo cerveza f rubia
svetla soba habitación f clara
svetla stran lado m de la luz, fig lado bueno, aspecto m favorable
svetli trenutki (momenti) (med) intervalos m pl claros (ali lúcidos)
pri svetlem, belem dnevu en pleno día
svetel dan je ya es de día, es muy de día
svetlo postaja (zjutraj) amanece, empieza a amanecer
svetlo goreti dar buena luz; (sveča) arder con viva luz - svêtel clair, lumineux, brillant , figurativno lucide
svetel ko zlato brillant comme de l'or, à reflets dorés, doré
svetlo moder (siv, rjav) bleu (gris, brun) clair
svetlo pivo bière blonde
svetla soba pièce claire
svetla stran côté éclairé (ali du jour), figurativno jour moški spol favorable, beau côté
svetli trenutki moments lucides
pri svetlem, belem dnevu en plein jour, au grand jour
svetlo postaja (zjutraj) il commence à faire jour (ali clair)
svetlo goreti (ogenj, sveča) brûler avec une flamme claire - svêtel (-tla -o)
A) adj.
1. chiaro; biondo:
svetel les legno chiaro
svetli lasje capelli biondi
svetlo pivo birra chiara
2. lucente, luminoso, risplendente; lucido, splendente:
svetla zvezda astro splendente, luminoso
3. pren. lucente, fulgente, lustro, fulgido, chiaro, glorioso:
svetli trenutki življenja fulgidi momenti della vita
svetlo upanje fulgida speranza
4. limpido, argentino:
svetel zvok suono argentino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bil je svetel dan, ko se je zbudil quando si svegliò era giorno inoltrato
edini svetli žarek v njegovem enoličnem življenju l'unico raggio di luce nella monotonia della sua vita
njegovo ime je s svetlimi črkami zapisano v zgodovini il suo nome è iscritto nella storia a lettere d'oro
stvar ima svetle in temne strani la cosa ha lati positivi e negativi
grad. svetla odprtina luce
psiht. svetli trenutki lampi, sprazzi di lucidità
B) svètli (-a -o) m, f, n
priti na svetlo venire alla luce
oblačiti se v svetlo portare abiti chiari
odšli so še v svetlem se ne andarono ch'era ancora giorno - svêtel -tla -o i svètel -tla -o i svetèl (au̯) -tla -o, odred. svetli -a -o i svetli -a -o, komp. svetlejši -a -e svijetao, svetao: -i dan, glas, plamen, trenutek; -i knez; -i lasje
svijetla kosa; -a obleka
svijetlo odijelo; dati knjigo na svetlo
objaviti knjigu; svetlo pril.
svijetlo: -o mi je pri duši; -o goreti; zunaj je -o - svêtel prid., сві́тлий прикм.
- svêtel -tla -o prid.
1. deschis (la culoare)
2. lucios
3. luminos - bist|er (-ra, -ro) tekočina: klar; (svetel. čist) klar, blank; človek: scharfsinnig, aufgeweckt; glava: klar; (naspan) ausgeschlafen; pogled: hell, klar, wach
bista glava ein heller Kopf
uganka za bistre glave die Denksportaufgabe - dán día m
dober dan! ¡buenos días!, (voščimo popoldne) ¡buenas tardes!
čez dan durante el día
dan za dnem día por día, cada día
dvakrat na dan dos veces al día
do današnjega dne hasta (el día de) hoy
nekaj dni pozneje a los pocos días
naslednjega dne al día siguiente (de)
enega teh dni un día de estos
dan prej, prejšnjega dne el día antes, la víspera
noč in dan día y noche
od dneva, ko ... desde el día que...
od dneva do dneva de día en día, de un día a otro
od enega dneva do drugega de un día para otro
od prvega dne (dalje) desde el primer día
pasji dnevi (días) caniculares m pl, canícula f
dva cela dneva, skozi dva dni durante dos días
oni dan, onega dne (nedavno, zadnjič) el otro día, últimamente
pred nekaj dnevi hace algunos días
prost dan día libre
v 14 dneh dentro de 15 días
ves (božji, sveti) dan todo el (santo) día
vsak drugi dan cada dos días
vse dneve todos los días
vsak dan cada día
pri belem dnevu en pleno día
rojstni dan aniversario m, natalicio m, natal m
sodni dan el Día del Juicio
kakšen dan je danes? ¿qué día es hoy?
dan se dela amanece; alborea
(svetel) dan je že ya es de día
določiti dan fijar un día (ali una fecha)
ne mine dan, da ne bi ... no pasa día sin que (subj)
prinesti na dan sacar a luz, revelar (skrivnost un secreto)
priti na dan manifestarse, hacerse patente (público)
to je kot noč in dan es (tan diferente) como el día y la noche
slaviti svoj rojstni dan celebrar el natalicio
voščiti komu dober dan dar a alg los buenos días
živeti tjavdan vivir al día
ne hvali dneva pred nočjo nadie se alabe hasta que acabe; no se debe cantar victoria hasta el final - hrast samostalnik
1. Quercus (drevo) ▸ tölgy, tölgyfadeblo hrasta ▸ tölgyfa törzseveja hrasta ▸ tölgyfaággozd hrasta ▸ tölgyerdőstoletni hrasti ▸ évszázados tölgyhlodovina hrasta ▸ tölgyfarönkhrast raste ▸ növekedik a tölgyfaorjaški hrast ▸ hatalmas tölgyfakošat hrast ▸ terebélyes tölgyzimzelen hrast ▸ örökzöld tölgyposekati hrast ▸ tölgyfát kivággrčav hrast ▸ göcsörtös tölgyfavotel hrast ▸ odvas tölgyfaPovezane iztočnice: beli hrast, hrast plutovec, puhasti hrast, rdeči hrast, črni hrast
2. neštevno (les) ▸ tölgyfa, tölgysvetel hrast ▸ világos tölgytemen hrast ▸ sötét tölgyfasod iz hrasta ▸ tölgyfahordópohištvo iz hrasta ▸ tölgyfabútormasivni hrast ▸ tömör tölgyfanarejen iz hrasta ▸ tölgyfából készültizdelan iz masivnega hrasta ▸ tömör tölgyfából készült - meteor samostalnik
1. v astronomiji (nebesni pojav) ▸ meteor, hullócsillagroj meteorjev ▸ meteorrajsvetel meteor ▸ fényes hullócsillagopazovanje meteorjev ▸ meteorok megfigyelésemeteor na nebu ▸ meteor az égenSvetle meteorje bomo videli vsako noč, če bomo opazovali nebo, ki ni oblačno. ▸ Világos hullócsillagokat minden éjjel láthatunk, ha a felhőtlen eget figyeljük.
2. (kamnita gmota) ▸ meteorit, meteorpadec meteorja ▸ meteorbecsapódásmeteor zgori ▸ meteor elégmeteor trešči na Zemljo ▸ meteorit csapódik a FöldbeDinozavri so primer množičnega izumrtja, saj so pomrli, ko je na Zemljo padel meteor. ▸ A dinoszauruszok a tömeges kihalás példája, hiszen akkor haltak ki, amikor egy meteorit csapódott a Földbe.
3. (o nenadni pojavitvi ali uspehu) ▸ meteorpojaviti se kot meteor ▸ meteorként megjelenikzablesteti kot meteor ▸ meteorként feltűnikČe jim uspe preboj v parlament, so ti politični meteorji lahko dobrodošla pomoč pri sestavljanju vlade. ▸ Ha sikerül bejutniuk a parlamentbe, ezek a politikai meteorok szívesen látott segítséget jelenthetnek a kormányalakításban.
Pevka Katy Perry se je na letošnjem glasbenem nebu pojavila kot meteor. ▸ Katy Perry idén meteorként jelent meg a zenei világ égboltján.
Kot meteor je zablestel tistega leta na turnirju v Barceloni, čeprav dotlej zanj niso slišali niti največji poznavalci. ▸ Abban az évben meteorként tűnt fel a barcelonai tornán, pedig addig még a legnagyobb hozzáértők sem hallottak róla. - napól adv. (a) metà; mezzo; semi-:
napol prazen semivuoto
govoriti napol za šalo, napol zares parlare metà per scherzo, metà sul serio
vrniti se napol živ ritornare semivivo, mezzo morto
narediti kaj napol fare le cose a metà
biti napol mrtev od strahu essere mezzo morto di paura
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
napol barbarski semibarbaro
napol divji semiselvaggio
napol gnil (sadež) mezzo
napol nag seminudo
napol oblečen semivestito
napol plešast spellacchiato
napol pokrit semicoperto
napol resen semiserio
napol suh seccaticcio
napol svetel semilucido
napol ugasel semispento
napol zaprt semichiuso
napol zrel semiacerbo - ogledálo espejo m
gladek, svetel kot ogledalo espejado, terso como un espejo
žepno ogledalo espejo de bolsillo
ustno ogledalo espéculo m bucal
gledati se v ogledalu mirarse al espejo - ponekod prislov
(na nekaterih območjih) ▸ néhol, helyenként, itt-ott, néhány helyenponekod na Gorenjskem ▸ helyenként Gorenjskánponekod v tujini ▸ helyenként külföldönponekod v Evropi ▸ itt-ott Európában, néhol Európábanponekod v visokogorju ▸ néhol a magashegységbenponekod na podeželju ▸ néhol vidéken, néhány helyen vidékenponekod poledeneti ▸ néhol lefagyponekod snežiti ▸ néhol havazikponekod deževati ▸ néhol esik az eső, helyenként esikZjutraj in dopoldne bo ponekod po nižinah megla. ▸ Az alacsonyabb fekvésű helyeken reggel és délelőtt néhol köd lesz.
Ponekod krije stroške delodajalec, drugod država, največkrat pa gre za kombinacijo obojega. ▸ Van, ahol a költségeket a munkáltató, másutt az állam viseli, leggyakrabban azonban e kettő kombinációjáról van szó.
Zaradi nizkih temperatur so ceste ponekod po državi lahko poledenele. ▸ Az alacsony hőmérséklet miatt helyenként az országban jegesek lehetnek az utak.
Ker bo komet zelo svetel, ga bo ponekod mogoče videti že z navadnim daljnogledom. ▸ Mivel az üstökös nagyon fényes lesz, néhány helyen közönséges távcsővel is látható lesz. - srp samostalnik
1. (žetveno orodje) ▸ sarlóžeti s srpom ▸ sarlóval aratŠe danes lahko opazujemo kmete, ki žanjejo s starimi srpi. ▸ Még ma is láthatunk régi sarlókkal arató gazdákat.požeti s srpom ▸ sarlóval learatžetev s srpi ▸ aratás sarlóvalklepati srp ▸ sarlót kalapálnabrusiti srp ▸ sarlót élezvihteti srp ▸ sarlót forgatklepanje srpov ▸ sarlókalapálásrezilo srpa ▸ sarló éleoster srp ▸ éles sarló
2. (o obliki nebesnega telesa) ▸ sarlólunin srp ▸ Hold sarlójaozek srp ▸ keskeny sarlótanek srp ▸ vékony sarlóvideti srp ▸ sarlót látsvetel srp ▸ világos sarlóNa severni poluti je srp mlade lune vedno izbočen v desno, stare pa v levo. ▸ Az északi féltekén az újhold sarlója mindig jobbra, a fogyó holdé pedig balra domború. - svetal ➞ → svetel
- svetlejš|i (-a, -e) heller (kot als)
postati svetlejši heller werden, auflichten ➞ → svetel - svètli | svêtli (-a -o) m, f, n glej svetel
- tobák tabac moški spol
rjav ali črn (svetel) tobak tabac brun ou noir (blond)
cigaretni tobak tabac à cigarettes
tobak za žvečenje (kajenje, njuhanje) tabac à chiquer (à fumer, à priser)
mošnja za tobak blague ženski spol à tabac
kadilec tobaka fumeur moški spol (de tabac)
njuhalec tobaka priseur moški spol
plantaža tobaka plantation ženski spol de tabac
tobak brez nikotina tabac dénicotinisé
zastrupljenje s tobakom (medicina) tabagisme moški spol, nicotinisme moški spol