Franja

strel|a¹ [é] ženski spol (-e …)

1. der Blitz; udar: der Blitzeinschlag, Blitzschlag
strela udari der Blitz schlägt ein
nevarnost strele die Blitzgefahr
poškodbe zaradi strele der Blitzschaden
zaščita pred strelo der Blitzschutz
figurativno kot strela z jasnega wie der Blitz aus dem heiteren Himmel
kot od strele zadet figurativno wie von Donner gerührt
gromska strela! Donnerwetter!

strel|a² [é] ženski spol (-e …)
kamena strela der Bergkristall

strel|a³ [é] ženski spol (-e …) pri konjskem kopitu: der Strahl

stréla thunderbolt, flash of lightning, lightning; (udarec) a stroke of lightning

stréla z jasnega neba a bolt from the blue
kot od stréle zadet thunderstruck, dumbfounded
biti zadet od stréle to be struck by lightning
kot stréla zadeti to strike like a thunderbolt
zadeti kot stréla z jasnega to hit (someone) like a bolt from the blue
novica je bila zame kot stréla z jasnega the news came to me like a bolt from the blue
stréla je udarila v drevo a tree was struck by lightning
kot stréla hiter quick as lightning
kot stréla je šinil proč he was off like a shot
kot stréla hitro (figurativno) like (greased) lightning
priti kot stréla z jasnega to appear suddenly out of the blue, to come all of a sudden
gromska strél! well I'll be blowed!

stréla foudre ženski spol , coup moški spol de foudre, coup de tonnerre

kamena strela (mineralogija) cristal moški spol de roche
vodena strela coup de tonnerre, coup de foudre qui porte à froid
kakor strela z jasnega (neba) comme un coup de foudre (ali de tonnerre) dans un ciel bleu
strela je udarila v drevo la foudre éclata (ali tomba) sur un arbre
strela ga je zadela il a été frappé par la foudre, il a été foudroyé (tudi figurativno)
gromska strela! mille tonnerres!, tonnerre de Dieu!, tonnerre de Brest!

stréla (-e) f

1. fulmine, folgore; pren. knjiž. saetta; pesn. dardo:
strela je udarila v drevo il fulmine ha colpito un albero
hiter kot strela veloce come un fulmine
priti, pasti kot strela z jasnega capitare, piombare come un fulmine a ciel sereno

2. pren. uomo malvagio, perfido

3. inter.
gromska strela! tuoni e fulmini!
da bi ga strela! gli venisse un colpo!
pren. strele udarjajo v visoke vrhove i fulmini colpiscono le cime; feriuntque summos fulmina montes
min. kamena strela cristallo di rocca
vet. kopitna strela quarto

stréla ž
1. munja, grom: vodena, ognjena strela; strela je udarila v drevo
grom je udario u drvo; strela z jasnega neba
grom iz vedra neba; da bi te gromska strela
da te đavo nosi, grom te ubio
2. kamena strela gorski kristal, biljur, kristalno staklo
3. dio, deo krovne konstrukcije
4. stup, stub u preši, u tijesku, u muljači

stréla rayo m

od strele zadet alcanzado (ali herido ali fulminado) por el rayo
kot da bi ga strela zadela (fig) como si le tocara un rayo
kot strela iz jasnega (neba) como un rayo en tempo sereno, como una bomba
strela je udarila el rayo cayó (v sobre)
gromska strela! ¡mil rayos!, ¡rayos!

stréla -e ž., стріла́ -и́ ж., бли́скавка -и ж.

stréla -e ž fulger

gromska strela! [ô] Donnerwetter!

puščíca ž
( ispor. puška
)
1. strijela, strela, strelica: ilstreliti -o; smerne -e
2. epigram

strelíca ž strijela, strela, strelica: strelica je švignila po zraku
strijela je zviznula kroz zrak, kroz vazduh

bôžji (-a -e) adj.

1. rel. di Dio, divino:
božja ljubezen l'amore di Dio
božja pravičnost la giustizia divina
božja milost grazia divina
naj bo, kakor je božja volja sia fatta la volontà di Dio
Ferdinand, po božji milosti cesar Avstrije Ferdinando, per grazia di Dio imperatore d'Austria
Sin božji il Figlio di Dio, Cristo
poslušati božjo besedo ascoltare la parola di Dio, il vangelo
deset božjih zapovedi i dieci comandamenti
božji rop sacrilegio
služabnik božji servo di Dio, sacerdote
služba božja servizio divino, messa
božji grob Sepolcro

2. v medmetni rabi za izražanje:
a) začudenja, presenečenja:
križ božji! santo cielo!, sant'Iddio!
b) nejevolje:
strela božja perdio, perbacco
c) svarila:
za božjo voljo per l'amor di Dio
č) podkrepitve:
kaj govoriš, človek božji! che dici, benedett'uomo!
ves božji dan tutto il santo giorno
na vsem božjem svetu mu ne najdeš enakega nel mondo intero non ne trovi uno cosí!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
hist. božji mir tregua di Dio
iron. ne bodi tak božji volek! su, non essere una pappa molla!
šalj. pog. božja kapljica vino
rel. božja pot (romanje, romarska cerkev) pellegrinaggio; santuario
bot. božji les, božje drevce agrifoglio (Ilex aquifolium)
bot. božja milost graziola, tossicaria (Gratiola officinalis)
božje drevo (pajesen) ailanto, albero del Paradiso (Ailanthus glandulosa)
šalj. potrpljenje je božja mast campa, cavallo mio, che l'erba cresce; pazienza a chi tocca
bot. božja mizica scutellaria (Scutellaria galericulata)
rel. božja nevesta sposa di Cristo
božja Porodnica Deipara
božja milost grazia divina
božje kreposti virtú teologali
hist. božja sodba giudizio di Dio, ordalia
bot. božje drevce timelea, mezereo (Daphne mezereum)
rel. božje razodetje teofania
PREGOVORI:
ljudski glas, božji glas vox populi, vox Dei
božji mlini meljejo počasi, pa gotovo Dio non paga il sabato; il mulino di Dio macina piano, ma sottile

bŕz fast, rapid, swift, quick, speedy; express; prompt, expeditious; (konj) fleet; (korak) brisk, light-footed; (z odgovorom) quick-witted, of ready wit; (okreten) brisk, fleet, agile, fast-moving

bŕz kot strela quick as lightning
bŕza jadrnica a fast sailing boat, ZDA sailboat
bŕzi marš vojska forced march, quick march
bŕzi vlak fast train, express train
bŕzih nog fleet of foot

da konj.

1. (v pripovednih odvisnikih) che:
škoda, da zapraviš toliko časa peccato che tu perda tanto tempo
ni dvoma, da imaš prav è indubbio che tu hai ragione
bojim se, da je prepozno temo che sia troppo tardi

2. (v vzročnih odvisnikih za glagoli čustvovanja) che:
kesa se, da je tako ravnal si pente di essersi comportato così
veseli me, da si prišel ho piacere che tu sia venuto

3. (v namernih odvisnikih) da, zato da perché:
povedal sem ti zato, da bi se znal ravnati te l'ho detto perché tu sappia regolarti

4. (v načinovnih odvisnikih z nikalnico) senza:
planil je v sobo, ne da bi potrkal è piombato nella stanza senza bussare

5. (v primerjalnih odvisnikih s kakor, kot, ko) come se, come:
smeje se, kot da se ni nič zgodilo ride come se non fosse successo niente

6. (v posledičnih odvisnikih s tako, toliko) tanto... che, tanto... da:
tako ga je udaril, da ga je položil na tla lo colpì tanto forte da stenderlo a terra

7. (v pogojnih odvisnikih) če bi se:
vse bi bilo drugače, da nisem bil tako lahkomiseln se non fossi stato così sconsiderato, tutto sarebbe diverso

8. (v časovnih odvisnikih) che:
počakal sem, da se je odteščal aspettai che si rifocillasse

9. (eliptično za izražanje)
a) ukaza, želje: ○:
da bi te strela! ti venisse un accidente!
b) ugibanja: ○:
pa ne, da si bolan non sarai mica malato?!
c) začudenja: ○:
da te ni sram vergognati!
č) poudarjanja, pojasnjevanja: ○:
da smo si na jasnem: tega ne trpim več mettiamolo bene in chiaro: questo non lo tollero più
d) stopnjevanja z dodatno trditvijo: per:
in živela sta zadovoljno, da ne rečem srečno e vissero contenti, per non dire felici

10. (za omejevanje povedanega z le, samo) solo che, soltanto che:
delal je zagnano, le da tega ni videl nihče lavorava indefessamente, solo che nessuno sembrava accorgersene

drevo samostalnik
1. (rastlina) ▸ faPovezane iztočnice: judeževo drevo, iglasto drevo, listopadno drevo, sadno drevo, tropsko drevo

2. (prikaz hierarhije) ▸ faPrikaz drevesa map je v resnici naloga programov za pregled vsebine diskov. ▸ A könyvtárfa ábrázolása valójában a lemezek tartalmát ellenőrző programok feladata.

grómski thunderous, thundering

grómska strela! by Jove!, good lord!, good heavens!

grómski de tonnerre

gromska strela! tonnerre de Dieu!, tonnerre!, mille tonnerres!, fichtre!

grómski (-a -o) adj. (hrupen) tonante, (voce) fragoroso:
inter. gromska strela perbacco, perbacchissimo, sangue di Giuda