Franja

Zadetki iskanja

  • stav|a ženski spol (-e …) die Wette (dirkalna Rennwette, konjska Pferdewette, športna Ergebniswette), der Wetteinsatz
    mesto za sklepanje stav die Wettannahmestelle
    sprejemalec stav der Buchmacher
    dobiti s stavo mit einer Wette gewinnen, (jemandem etwas) abwetten
    zapraviti za stavo verwetten
    pitje za stavo das Wetttrinken
    figurativno kot za stavo um die Wette
    smrčati kot za stavo einen ganzen Wald absägen
  • stáva (za denar itd.) bet; (stavljen denar) bet, wager, stake; tiskarstvo (stavek) composition

    kot za stávo (tekmovanje) briskly, energetically, speedily
    visoka stáva heavy bet
    dobiti stávo to win a bet
    sprejeti stávo to take a bet
    izgubiti stávo to lose one's bet (ali stake)
    skleniti stávo to wager
    stáve so prepovedane v klubu betting is forbidden at the club
    delati kot za stávo to work full out
    lokal za športne stáve betting shop
    kdor sklepa stáve punter, gambler, wagerer
  • stáva pari moški spol , gageure ženski spol ; (stavljeni denar) enjeu moški spol , mise ženski spol ; (tip.) composition ženski spol

    kot za stavo à l'envi, à qui mieux mieux
    narediti, skleniti stavo faire un pari, parier
    sprejeti stavo tenir le pari
  • stáva (-e) f

    1. scommessa:
    skleniti stavo scommettere, fare una scommessa
    sprejeti stavo accettare una scommessa
    delati kot za stavo lavorare alacremente

    2. šport. scommessa; (znesek) puntata, giocata:
    stava na prva dva konja abbinata, accoppiata

    3. lingv. ordine delle parole:
    obrnjena stava ordine inverso

    4.
    delati kot za stavo (hitro, pridno) lavorare alacremente
    sonce pripeka kot za stavo (močno, zelo) il sole (letteralmente) brucia
  • stáva ž
    1. opklada, oklada: dobiti, izgubiti -o; teči za -o
    trčati za opkladu; delati kot za -o
    raditi kao za okladu
    2. postavljanje: stava besed v stavku
    red riječi, reči u rečenici
    3. snopovi žita sadjeveni (-de-) na njivi radi sušenja poslije, posle žetve, kladnja, stav: žito je v -ah
  • stáva apuesta f

    skleniti stavo hacer apuesta
    za stavo a porfía; a cuál mejor; a cuál más
    teči za stavo correr a porfía, hacer una carrera
  • stáva -e ž., закла́д ч., парі́ невідм. с.
  • stáva -e ž pariu
  • àko konj.

    1. (v pogojnih odvisnikih) se:
    ako imaš čas, pridi se hai tempo, vieni

    2. (v časovnih odvisnikih) se, quando, ogni volta che:
    ako je otrok zbolel, je bedela pri njem se il bambino stava male, vegliava al suo capezzale

    3. (v dopustnih odvisnikih) anche se
  • dnò (-à) n

    1. (spodnji del posode; najnižji del) fondo; pren.
    izbiti sodu dno sfondare la botte; essere la goccia che fa traboccare il vaso
    izpiti kozarec do dna vuotare il bicchiere fino in fondo
    kovček z dvojnim dnom valigia a doppio fondo
    dno ladje, panja il fondo della nave, dell'alveare
    geogr. dno doline fondo della valle, fondovalle
    morsko, rečno dno il fondo del mare, del fiume

    2. (plast, ki je tik nad spodnjo ploskvijo, spodnji del, najbolj oddaljeni del česa) fondo; piedi:
    dno brezna il fondo della voragine
    sedel je na dnu stopnic stava seduto in fondo alla scala, ai piedi delle scale

    3. knjiž. (najnižji družbeni sloj) ceto infimo

    4. pren. (v prislovni rabi)
    iz dna duše, srca ljubiti, sovražiti amare, odiare dal (pro)fondo del cuore
    v dno duše, srca biti, čutiti se ponižan essere umiliato nel profondo del cuore
    do dna a fondo, fino in fondo
    spoznati kaj do dna conoscere qcs. a fondo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. pren. ne imeti dna avere uno stomaco senza fondo
    pren. pogledati stvari do dna voler vedere il fondo di qcs., andare fino in fondo a qcs.
    pren. iz dna spremeniti življenje cambiare vita a fondo
    šport. biti na dnu tabele essere in fondo alla classifica
    pren. polniti sode brez dna pestare l'acqua nel mortaio, non cavare un ragno dal buco
    bot. listno dno base fogliare
    anat. lobanjsko dno base cranica
    anat. medenično dno bacinetto, pelvi renale
    muz. resonančno dno cassa armonica, fondo armonico
  • hotéti (hóčem) imperf. ➞ zahoteti

    1. volere; avere intenzione; aver voglia; desiderare:
    fant hoče biti samostojen il ragazzo vuole essere indipendente

    2. (v zvezi s 'kaj, nič')
    hoteti komu dobro, slabo volere il bene, il male di qcn.
    hoteti, ne hoteti komu kaj volere, non voler fare niente a qcn.

    3. (z nedoločnikom izraža nastopanje dejanja) stare per, stare + gerundio:
    odpravili smo se, ko je sonce že hotelo (zaiti) za goro partimmo che il sole stava per tramontare, stava tramontando

    4. pog. (v vprašalnem stavku z nedoločnikom izraža možnost, nezmožnost):
    ali čemo iti? vogliamo andare?
    ne vem, če ji čem sporočiti non so se dirglielo
    kako ti čem pomagati, če sam nič nimam? come posso aiutarti se io stesso non ho niente?

    5. (v medmetni rabi s 'kaj' izraža sprijaznjenje z danim dejstvom):
    ukaz je, kaj hočemo è un ordine, niente da fare, che ci possiamo fare
    kaj se hoče, star sem že sono vecchio, che ci posso fare

    6. (v prislovni rabi z oziralnim zaimkom, prislovom izraža neodločnost)
    naj stori, kakor hoče faccia come gli pare, gli aggrada
    naj stane, kar hoče costi quel che costi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    usoda je hotela, da destino volle che
    ta človek ve, kaj hoče è uno che sa cosa vuole
    pog. spodletelo nam je, kaj čemo zdaj ci è andata male, e adesso che si fa?
    o tem noče nič slišati non ne vuol sapere niente
    pren. noge ga niso hotele nositi non riusciva a camminare, le gambe non lo portavano
    pren. novica mu ni hotela v glavo non riusciva a capacitarsi
    ima denarja, kolikor hoče ha soldi a palate
    pren. če tu nismo varni, pa nič nočem qui siamo più che sicuri
    največji slepec je tisti, ki noče videti non c'è maggior cieco di chi non vuol vedere
    več človek ima, več hoče più uno ha e più vuole avere
    kdor noče zlepa, mora zgrda con le buone o con le cattive
    to je moj sorodnik ali, če hočeš (hočete), moj nečak questo è un mio parente, o meglio, o più precisamente, mio nipote
    to moraš napraviti, hočeš nočeš volente o nolente, devi farlo
    hočeš nočeš moraš o mangiare questa minestra o saltare questa finestra
    pren. hoteti z glavo skozi zid volere l'impossibile
    ni se mi hotelo govoriti non avevo (alcuna) voglia di parlare
    hotelo se ji je plesa in petja aveva voglia di ballare e cantare
  • konjsk|i [ó] (-a, -o) Pferde- (gnoj der Pferdedung, hlapec der Pferdeknecht, hlev der Pferdestall, hrbet der Pferderücken, mesar der Pferdeschlächter, [Roßschlachter] Rossschlachter, mešetar der [Roßhändler] Rosshändler, šport der Pferdesport, tat der Pferdedieb, zobje množina das [Pferdegebiß] Pferdegebiss, glava der Pferdekopf, medicina kura die [Roßkur] Rosskur, Pferdekur, mesnica die [Roßschlächterei] Rossschlächterei, figurativno narava die Pferdenatur, [Roßnatur] Rossnatur, oprema das Pferdegeschirr, stava die Pferdewette, vprega das Pferdefuhrwerk, meso das Pferdefleisch, stojišče der Pferdestand, die Pferdebox)
  • kráj1 (-a) m

    1. luogo, località; posto; knjiž. sito:
    odročen kraj luogo fuori mano
    domači, rodni kraj luogo, suolo natio
    kraj bivanja (luogo di) residenza, domicilio
    letoviški, turistični kraj località turistica
    kopališki kraj località balneare

    2. (del zemeljske površine glede na gospodarsko usmerjenost, geografsko značilnost, podnebno značilnost, kakovost tal) zona, area; luogo:
    kmetijski, vinorodni kraj zona agricola, vinicola
    gorski, nižinski kraj zona montana, pianeggiante
    topli, hladni kraji zone calde, fredde
    močvirnat kraj zona paludosa

    3. (manjši del zemeljske površine sploh) luogo, posto, punto:
    težko dostopen kraj luogo di difficile accesso
    kraj nesreče, zločina luogo della disgrazia, del delitto
    spravil je ključ na varen kraj nascose le chiavi in luogo sicuro
    na kraju samem sul luogo stesso

    4. (s predlogom izraža največjo oddaljenost od središča, od začetka; začetek, konec; izraža visoko stopnjo) margine, bordo (della strada); principio, inizio; fine:
    stal je na kraju ceste se ne stava sul bordo della strada
    na kraju se soteska zoži da principio la gola si restringe
    dognati kaj do kraja capire, studiare qcs. fino in fondo, del tutto
    od kraja se mu je čudno zdelo da principio trovò strana la cosa
    avgust gre h kraju agosto sta per finire
    biti na kraju svojih moči essere allo stremo delle forze
    biti pri kraju essere alla fine
    dati kaj v kraj mettere qcs. da parte
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    delati, jesti vse od kraja fare, mangiare tutto indistintamente
    govoriti brez konca in kraja parlare e parlare, parlare prolissamente
    iti (s kom)
    h kraju essere al lumicino
    ne imeti ne konca ne kraja non finirla più
    niti na kraj pameti mi ne pride (da bi kaj takega storil) non mi passa neanche per l'anticamera del cervello
    postaviti stvari na pravi kraj mettere le cose al loro posto
    prehoditi svet od konca do kraja girare il mondo in lungo e in largo
    prihajati z vseh koncev in krajev venire da ogni dove
    priti komu do kraja convincere uno
    strah je na sredi votel, okrog kraja pa ga ni nič la paura è fatta di niente
    namembni kraj destinazione
    lingv. prislovno določilo kraja complemento di luogo
    rel. sveti kraji luoghi santi
  • lopáta (-e) f

    1. pala, badile:
    njegove roke so kot lopate ha le mani grandi come pale

    2. (lopati podoben del orodja, naprave) pala; strojn. benna:
    (mlinsko) kolo na loparje ruota (del mulino) a pale
    lopata vesla la pala del remo
    grad. zasaditi lopato iniziare i lavori (a un edificio, a una costruzione)
    drugi so delali, on pa se je samo naslanjal na lopato mentre gli altri sfacchinavano, lui se ne stava a guardare
    zool. losova lopata palco di alce
    navt. lopata sidra marra dell'ancora
    strojn. lopate na turbini pale di turbina
    navt. plalna lopata (plalnica) gottazza, sassola
    vijačna lopata pala d'elica
  • mŕkati (-am) | mŕkniti (-em) imperf., perf.

    1. offuscarsi, oscurarsi (tudi pren.):
    mesec je mrkal la luna si stava offuscando
    njegova slava je mrknila la sua fama si è offuscata

    2. (ugašati, ugasniti; izginiti, izginjati) sparire, svanire; dileguarsi; eclissarsi:
    po večerji je mrknil dopo la cena si è dileguato, eclissato

    3. (postati, postajati mrk, nerazpoložen) oscurarsi (in volto), diventare di malumore;
    mrkniti z očmi po čem guardare qcs. di sfuggita, sottecchi
  • narísati (-ríšem) perf.

    1. disegnare; tracciare:
    narisati s svinčnikom disegnare a matita
    narisati črte vergare
    pren. stal je, kot bi ga kdo narisal se ne stava impalato, immoto

    2. star. (opisati) descrivere
  • naslánjati (-am) | nasloníti (-slónim)

    A) imperf., perf. appoggiare; pren. sostenere, favorire

    B) naslánjati se (-am se) | nasloníti se (-slónim se) imperf., perf. refl.

    1.
    naslanjati se na appoggiarsi a

    2. ekst. trovarsi, sorgere; essere riparato:
    zadnja stran hiše se naslanja ob strmo pobočje il retro della casa è riparato da un ripido pendio

    3. derivare, essere convalidato, confortato da, avere convalida in:
    optimizem se naslanja na povečanje izvoza l'ottimismo è convalidato dall'aumento dell'export

    4. (imeti, dobivati pomoč) avere l'appoggio di, godere dell'appoggio di, contare su:
    nasloniti se na lastne sile contare sulle proprie forze
    drugi so delali, on pa se je naslanjal na lopato mentre gli altri lavoravano lui se ne stava a guardare
    lingv. predlogi se naslanjajo na naglašene besede za seboj le preposizioni si appoggiano alle parole toniche seguenti
  • naspróten (-tna -o) adj.

    1. opposto; contrario, avversario:
    priplavati na nasprotni breg raggiungere a nuoto la sponda opposta
    odbiti nasprotni napad respingere l'attacco avversario
    zasukati kolo v nasprotno smer girare la ruota in senso opposto

    2. pren. contrario, opposto, inverso; discordante; dissonante; divergente:
    diametralno nasprotna trditev tesi diametralmente opposta
    nasprotni glasovi voci dissonanti
    v nasprotno smer in senso inverso

    3. avversario, nemico:
    nasprotno moštvo la squadra avversaria
    nasprotna vojska l'esercito nemico
    poravnajte račun, v nasprotnem primeru boste plačali zamudne obresti è pregato di saldare il conto, nel caso contrario ci vedremo costretti ad addebitarle gli interessi di mora
    mat. nasprotna predznaka segni inversi
    jur. nasprotna tožba controquerela
    bot. nasprotni list foglia opposta
    mat. nasprotni računski operaciji operazioni inverse
    nasprotni stranici lati opposti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    lit. nasprotna stava antitesi
    jur. nasprotna stran, stranka controparte
    nasprotna svetloba controluce
    jur. nasprotna tožba contraccusa, riconvenzione
    gled. nasprotna vloga controparte
    nasprotni odlok controdecreto
    muz. nasprotni glas controcanto
    trg. nasprotni konto contropartita
    voj. nasprotni napad controffensiva
    film. nasprotni plan controcampo
    voj. nasprotni pohod contromarcia
    nasprotni smisel controsenso
    nasprotni sunek respinta
    nasprotni tok controcorrente; med. reflusso
    voj. nasprotni topovski ogenj controbatteria
    jur. nasprotni ugovor replica
    nasprotni ukaz contrordine
    strojn. nasprotni vijak controdado
    nasprotno obvestilo contravviso
    elektr. nasprotno polje controcampo
  • obŕnjen (-a -o) adj. voltato; rivoltato; volto:
    obl. obrnjena obleka abito rivoltato
    pren. obrnjen vase introverso
    lingv. obrnjena stava ordine inverso; pesn. anastrofe
    obrnjen proti prospiciente
    med. obrnjen navzven valgo
  • pojémati (-am) imperf. calare, abbassarsi, diminuire, declinare, allentarsi, decrescere, scemare; smorzarsi:
    med. vročina pojema la temperatura cala, si sta abbassando
    moči so mu pojemale le sue forze declinavano
    hrup je pojemal il frastuono si stava smorzando