stav|a ženski spol (-e …) die Wette (dirkalna Rennwette, konjska Pferdewette, športna Ergebniswette), der Wetteinsatz
mesto za sklepanje stav die Wettannahmestelle
sprejemalec stav der Buchmacher
dobiti s stavo mit einer Wette gewinnen, (jemandem etwas) abwetten
zapraviti za stavo verwetten
pitje za stavo das Wetttrinken
figurativno kot za stavo um die Wette
smrčati kot za stavo einen ganzen Wald absägen
Zadetki iskanja
- stáva (za denar itd.) bet; (stavljen denar) bet, wager, stake; tiskarstvo (stavek) composition
kot za stávo (tekmovanje) briskly, energetically, speedily
visoka stáva heavy bet
dobiti stávo to win a bet
sprejeti stávo to take a bet
izgubiti stávo to lose one's bet (ali stake)
skleniti stávo to wager
stáve so prepovedane v klubu betting is forbidden at the club
delati kot za stávo to work full out
lokal za športne stáve betting shop
kdor sklepa stáve punter, gambler, wagerer - stáva pari moški spol , gageure ženski spol ; (stavljeni denar) enjeu moški spol , mise ženski spol ; (tip.) composition ženski spol
kot za stavo à l'envi, à qui mieux mieux
narediti, skleniti stavo faire un pari, parier
sprejeti stavo tenir le pari - stáva (-e) f
1. scommessa:
skleniti stavo scommettere, fare una scommessa
sprejeti stavo accettare una scommessa
delati kot za stavo lavorare alacremente
2. šport. scommessa; (znesek) puntata, giocata:
stava na prva dva konja abbinata, accoppiata
3. lingv. ordine delle parole:
obrnjena stava ordine inverso
4.
delati kot za stavo (hitro, pridno) lavorare alacremente
sonce pripeka kot za stavo (močno, zelo) il sole (letteralmente) brucia - stáva ž
1. opklada, oklada: dobiti, izgubiti -o; teči za -o
trčati za opkladu; delati kot za -o
raditi kao za okladu
2. postavljanje: stava besed v stavku
red riječi, reči u rečenici
3. snopovi žita sadjeveni (-de-) na njivi radi sušenja poslije, posle žetve, kladnja, stav: žito je v -ah - stáva apuesta f
skleniti stavo hacer apuesta
za stavo a porfía; a cuál mejor; a cuál más
teči za stavo correr a porfía, hacer una carrera - stáva -e ž., закла́д -у ч., парі́ невідм. с.
- stáva -e ž pariu
- àko konj.
1. (v pogojnih odvisnikih) se:
ako imaš čas, pridi se hai tempo, vieni
2. (v časovnih odvisnikih) se, quando, ogni volta che:
ako je otrok zbolel, je bedela pri njem se il bambino stava male, vegliava al suo capezzale
3. (v dopustnih odvisnikih) anche se - dnò (-à) n
1. (spodnji del posode; najnižji del) fondo; pren.
izbiti sodu dno sfondare la botte; essere la goccia che fa traboccare il vaso
izpiti kozarec do dna vuotare il bicchiere fino in fondo
kovček z dvojnim dnom valigia a doppio fondo
dno ladje, panja il fondo della nave, dell'alveare
geogr. dno doline fondo della valle, fondovalle
morsko, rečno dno il fondo del mare, del fiume
2. (plast, ki je tik nad spodnjo ploskvijo, spodnji del, najbolj oddaljeni del česa) fondo; piedi:
dno brezna il fondo della voragine
sedel je na dnu stopnic stava seduto in fondo alla scala, ai piedi delle scale
3. knjiž. (najnižji družbeni sloj) ceto infimo
4. pren. (v prislovni rabi)
iz dna duše, srca ljubiti, sovražiti amare, odiare dal (pro)fondo del cuore
v dno duše, srca biti, čutiti se ponižan essere umiliato nel profondo del cuore
do dna a fondo, fino in fondo
spoznati kaj do dna conoscere qcs. a fondo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. ne imeti dna avere uno stomaco senza fondo
pren. pogledati stvari do dna voler vedere il fondo di qcs., andare fino in fondo a qcs.
pren. iz dna spremeniti življenje cambiare vita a fondo
šport. biti na dnu tabele essere in fondo alla classifica
pren. polniti sode brez dna pestare l'acqua nel mortaio, non cavare un ragno dal buco
bot. listno dno base fogliare
anat. lobanjsko dno base cranica
anat. medenično dno bacinetto, pelvi renale
muz. resonančno dno cassa armonica, fondo armonico - hotéti (hóčem) imperf. ➞ zahoteti
1. volere; avere intenzione; aver voglia; desiderare:
fant hoče biti samostojen il ragazzo vuole essere indipendente
2. (v zvezi s 'kaj, nič')
hoteti komu dobro, slabo volere il bene, il male di qcn.
hoteti, ne hoteti komu kaj volere, non voler fare niente a qcn.
3. (z nedoločnikom izraža nastopanje dejanja) stare per, stare + gerundio:
odpravili smo se, ko je sonce že hotelo (zaiti) za goro partimmo che il sole stava per tramontare, stava tramontando
4. pog. (v vprašalnem stavku z nedoločnikom izraža možnost, nezmožnost):
ali čemo iti? vogliamo andare?
ne vem, če ji čem sporočiti non so se dirglielo
kako ti čem pomagati, če sam nič nimam? come posso aiutarti se io stesso non ho niente?
5. (v medmetni rabi s 'kaj' izraža sprijaznjenje z danim dejstvom):
ukaz je, kaj hočemo è un ordine, niente da fare, che ci possiamo fare
kaj se hoče, star sem že sono vecchio, che ci posso fare
6. (v prislovni rabi z oziralnim zaimkom, prislovom izraža neodločnost)
naj stori, kakor hoče faccia come gli pare, gli aggrada
naj stane, kar hoče costi quel che costi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
usoda je hotela, da destino volle che
ta človek ve, kaj hoče è uno che sa cosa vuole
pog. spodletelo nam je, kaj čemo zdaj ci è andata male, e adesso che si fa?
o tem noče nič slišati non ne vuol sapere niente
pren. noge ga niso hotele nositi non riusciva a camminare, le gambe non lo portavano
pren. novica mu ni hotela v glavo non riusciva a capacitarsi
ima denarja, kolikor hoče ha soldi a palate
pren. če tu nismo varni, pa nič nočem qui siamo più che sicuri
največji slepec je tisti, ki noče videti non c'è maggior cieco di chi non vuol vedere
več človek ima, več hoče più uno ha e più vuole avere
kdor noče zlepa, mora zgrda con le buone o con le cattive
to je moj sorodnik ali, če hočeš (hočete), moj nečak questo è un mio parente, o meglio, o più precisamente, mio nipote
to moraš napraviti, hočeš nočeš volente o nolente, devi farlo
hočeš nočeš moraš o mangiare questa minestra o saltare questa finestra
pren. hoteti z glavo skozi zid volere l'impossibile
ni se mi hotelo govoriti non avevo (alcuna) voglia di parlare
hotelo se ji je plesa in petja aveva voglia di ballare e cantare - konjsk|i [ó] (-a, -o) Pferde- (gnoj der Pferdedung, hlapec der Pferdeknecht, hlev der Pferdestall, hrbet der Pferderücken, mesar der Pferdeschlächter, [Roßschlachter] Rossschlachter, mešetar der [Roßhändler] Rosshändler, šport der Pferdesport, tat der Pferdedieb, zobje množina das [Pferdegebiß] Pferdegebiss, glava der Pferdekopf, medicina kura die [Roßkur] Rosskur, Pferdekur, mesnica die [Roßschlächterei] Rossschlächterei, figurativno narava die Pferdenatur, [Roßnatur] Rossnatur, oprema das Pferdegeschirr, stava die Pferdewette, vprega das Pferdefuhrwerk, meso das Pferdefleisch, stojišče der Pferdestand, die Pferdebox)
- kráj1 (-a) m
1. luogo, località; posto; knjiž. sito:
odročen kraj luogo fuori mano
domači, rodni kraj luogo, suolo natio
kraj bivanja (luogo di) residenza, domicilio
letoviški, turistični kraj località turistica
kopališki kraj località balneare
2. (del zemeljske površine glede na gospodarsko usmerjenost, geografsko značilnost, podnebno značilnost, kakovost tal) zona, area; luogo:
kmetijski, vinorodni kraj zona agricola, vinicola
gorski, nižinski kraj zona montana, pianeggiante
topli, hladni kraji zone calde, fredde
močvirnat kraj zona paludosa
3. (manjši del zemeljske površine sploh) luogo, posto, punto:
težko dostopen kraj luogo di difficile accesso
kraj nesreče, zločina luogo della disgrazia, del delitto
spravil je ključ na varen kraj nascose le chiavi in luogo sicuro
na kraju samem sul luogo stesso
4. (s predlogom izraža največjo oddaljenost od središča, od začetka; začetek, konec; izraža visoko stopnjo) margine, bordo (della strada); principio, inizio; fine:
stal je na kraju ceste se ne stava sul bordo della strada
na kraju se soteska zoži da principio la gola si restringe
dognati kaj do kraja capire, studiare qcs. fino in fondo, del tutto
od kraja se mu je čudno zdelo da principio trovò strana la cosa
avgust gre h kraju agosto sta per finire
biti na kraju svojih moči essere allo stremo delle forze
biti pri kraju essere alla fine
dati kaj v kraj mettere qcs. da parte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delati, jesti vse od kraja fare, mangiare tutto indistintamente
govoriti brez konca in kraja parlare e parlare, parlare prolissamente
iti (s kom)
h kraju essere al lumicino
ne imeti ne konca ne kraja non finirla più
niti na kraj pameti mi ne pride (da bi kaj takega storil) non mi passa neanche per l'anticamera del cervello
postaviti stvari na pravi kraj mettere le cose al loro posto
prehoditi svet od konca do kraja girare il mondo in lungo e in largo
prihajati z vseh koncev in krajev venire da ogni dove
priti komu do kraja convincere uno
strah je na sredi votel, okrog kraja pa ga ni nič la paura è fatta di niente
namembni kraj destinazione
lingv. prislovno določilo kraja complemento di luogo
rel. sveti kraji luoghi santi - lopáta (-e) f
1. pala, badile:
njegove roke so kot lopate ha le mani grandi come pale
2. (lopati podoben del orodja, naprave) pala; strojn. benna:
(mlinsko) kolo na loparje ruota (del mulino) a pale
lopata vesla la pala del remo
grad. zasaditi lopato iniziare i lavori (a un edificio, a una costruzione)
drugi so delali, on pa se je samo naslanjal na lopato mentre gli altri sfacchinavano, lui se ne stava a guardare
zool. losova lopata palco di alce
navt. lopata sidra marra dell'ancora
strojn. lopate na turbini pale di turbina
navt. plalna lopata (plalnica) gottazza, sassola
vijačna lopata pala d'elica - mŕkati (-am) | mŕkniti (-em) imperf., perf.
1. offuscarsi, oscurarsi (tudi pren.):
mesec je mrkal la luna si stava offuscando
njegova slava je mrknila la sua fama si è offuscata
2. (ugašati, ugasniti; izginiti, izginjati) sparire, svanire; dileguarsi; eclissarsi:
po večerji je mrknil dopo la cena si è dileguato, eclissato
3. (postati, postajati mrk, nerazpoložen) oscurarsi (in volto), diventare di malumore;
mrkniti z očmi po čem guardare qcs. di sfuggita, sottecchi - narísati (-ríšem) perf.
1. disegnare; tracciare:
narisati s svinčnikom disegnare a matita
narisati črte vergare
pren. stal je, kot bi ga kdo narisal se ne stava impalato, immoto
2. star. (opisati) descrivere - naslánjati (-am) | nasloníti (-slónim)
A) imperf., perf. appoggiare; pren. sostenere, favorire
B) naslánjati se (-am se) | nasloníti se (-slónim se) imperf., perf. refl.
1.
naslanjati se na appoggiarsi a
2. ekst. trovarsi, sorgere; essere riparato:
zadnja stran hiše se naslanja ob strmo pobočje il retro della casa è riparato da un ripido pendio
3. derivare, essere convalidato, confortato da, avere convalida in:
optimizem se naslanja na povečanje izvoza l'ottimismo è convalidato dall'aumento dell'export
4. (imeti, dobivati pomoč) avere l'appoggio di, godere dell'appoggio di, contare su:
nasloniti se na lastne sile contare sulle proprie forze
drugi so delali, on pa se je naslanjal na lopato mentre gli altri lavoravano lui se ne stava a guardare
lingv. predlogi se naslanjajo na naglašene besede za seboj le preposizioni si appoggiano alle parole toniche seguenti - naspróten (-tna -o) adj.
1. opposto; contrario, avversario:
priplavati na nasprotni breg raggiungere a nuoto la sponda opposta
odbiti nasprotni napad respingere l'attacco avversario
zasukati kolo v nasprotno smer girare la ruota in senso opposto
2. pren. contrario, opposto, inverso; discordante; dissonante; divergente:
diametralno nasprotna trditev tesi diametralmente opposta
nasprotni glasovi voci dissonanti
v nasprotno smer in senso inverso
3. avversario, nemico:
nasprotno moštvo la squadra avversaria
nasprotna vojska l'esercito nemico
poravnajte račun, v nasprotnem primeru boste plačali zamudne obresti è pregato di saldare il conto, nel caso contrario ci vedremo costretti ad addebitarle gli interessi di mora
mat. nasprotna predznaka segni inversi
jur. nasprotna tožba controquerela
bot. nasprotni list foglia opposta
mat. nasprotni računski operaciji operazioni inverse
nasprotni stranici lati opposti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lit. nasprotna stava antitesi
jur. nasprotna stran, stranka controparte
nasprotna svetloba controluce
jur. nasprotna tožba contraccusa, riconvenzione
gled. nasprotna vloga controparte
nasprotni odlok controdecreto
muz. nasprotni glas controcanto
trg. nasprotni konto contropartita
voj. nasprotni napad controffensiva
film. nasprotni plan controcampo
voj. nasprotni pohod contromarcia
nasprotni smisel controsenso
nasprotni sunek respinta
nasprotni tok controcorrente; med. reflusso
voj. nasprotni topovski ogenj controbatteria
jur. nasprotni ugovor replica
nasprotni ukaz contrordine
strojn. nasprotni vijak controdado
nasprotno obvestilo contravviso
elektr. nasprotno polje controcampo - obŕnjen (-a -o) adj. voltato; rivoltato; volto:
obl. obrnjena obleka abito rivoltato
pren. obrnjen vase introverso
lingv. obrnjena stava ordine inverso; pesn. anastrofe
obrnjen proti prospiciente
med. obrnjen navzven valgo - pojémati (-am) imperf. calare, abbassarsi, diminuire, declinare, allentarsi, decrescere, scemare; smorzarsi:
med. vročina pojema la temperatura cala, si sta abbassando
moči so mu pojemale le sue forze declinavano
hrup je pojemal il frastuono si stava smorzando