Franja

stan|ovati (-ujem) wohnen in, (etwas) bewohnen
poskusno stanovati probewohnen
stanovati v najemnem stanovanju zur Miete wohnen
stanovati v isti sobi z ein Zimmer teilen mit
v katerem ni mogoče stanovati unbewohnbar

stanováti to live, to dwell, to reside; ZDA to room

stanováti kot najemnik to lodge; (prehodno) to stay, pogovorno to stop, arhaično to sojourn
stanováti pri to be living (ali staying, vojska quartered) at
stanujem na Cankarjevi cesti I live on Cankar Street
stanujejo v Mariborski c., št. 5 they are living at Nr. (= number) 5, Maribor Road
stanujejo skupaj they are roommates, VB flatmates
stanujejo v 2. nadstropju na ulico (na dvorišču) they are living in a front (back) flat on the second floor
stanuje bogu za hrbtom (figurativno) he lives at the back of beyond

stanováti habiter, demeurer, loger, être logé (chez quelqu'un) ; (stalno) être domicilié à ; (uradno) résider

stanovati v mestu habiter la (ali en) ville
stanovati na deželi habiter (à) la campagne (ali en province)
stanovati v najemu être locataire, habiter … comme locataire
stanovati v pritličju habiter au rez-de-chaussée
skupaj v sobi stanovati s kom partager la chambre avec quelqu'un

stanováti (-újem) imperf. abitare, stare, dimorare, vivere:
stanovati v skromnem stanovanju, v 2. nadstropju abitare in un modesto appartamento al 2^o piano
stanovati pri starših abitare coi genitori

stanováti -ujem stanovati, obitavati: stanovati sam; v mestu; u gradu; stanovati v najemnem stanovanju
stanovati pod kiriju

stanováti vivir; habitar

stanovati v estar alojado en; (stalno) estar domiciliado en, tener su domicilio en, residir en
stanovati v mestu vivir en la ciudad
stanovati v Madridu vivir (ali residir) en Madrid, tener su domicilio en Madrid
stanovati na deželi vivir en el campo
stanovati v moderni hiši habitar en una casa moderna
stanovati zunaj mesta vivir fuera de la ciudad

stanováti -újem nedov., ме́шкати -каю недок.

stanováti -nújem nedov. a locui

bívati -am
1. stanovati, prebivati, živjeti (-ve-), boraviti: bivati v isti sobi s kom; bivati na deželi
živjeti na ladanju, na selu
2. egzistirati, bivati, postojati: prepričan sem, da ta sreča v resnici biva

ložírati -am (fr. loger) ložirati, stanovati, najmiti stan, odsjedati (-sed-), odsjesti (-ses-): kje ložiraš, kadar prideš v mesto

gostáčiti -im
1. nekada na selu stanovati u tudoj kući
2. ekspr. boraviti kao gost, gostovati: dva dni gostačiti pri prijatelju

osebénjkovati -ujem stanovati u gospodarevoj kući

apartma samostalnik
(počitniško stanovanje) ▸ apartman, lakosztály

cénter (-tra) m

1. centro:
stanovati v centru abitare in centro
pren. biti v centru pozornosti essere al centro dell'attenzione generale

2. ekst. centro:
gospodarski, industrijski center (države) centro economico, industriale (di un paese)
kulturni, športni center centro culturale, sportivo
begunski, zbirni center centro profughi, centro di raccolta

3. polit. centro:
vlada levega centra governo di centro-sinistra
centri oblasti centri di potere

4. šport. centro, pivot

5. anat.
možganski centri centri cerebrali

desét numer. (tudi inv.)

1. dieci:
(v samostalniški rabi) 5 + 5 je deset 5 + 5 fa dieci
ura je deset sono le dieci
(v prilastkovi rabi) deset prstov dieci dita
knjiga v deset(ih) zvezkih opera in dieci volumi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
rel. deset božjih zapovedi i dieci comandamenti
stanovati na Cankarjevi deset abitare in via Cankar, 10
šol. pri izpitu dobiti oceno deset prendere un dieci all'esame

2. pren. (za izražanje večje količine) molto, cento, mille:
deset let ga že nisem videl non lo vedo da cent'anni
lahko si oblizne deset prstov, če può essere arcicontento, se...
igre srčna, pikova, karova, križeva deset il dieci di cuori, di picche, di quadri, di fiori
PREGOVORI:
kdor molči, desetim odgovori il silenzio è d'oro, la parola d'argento

drúg(i) -a, -o second; other, another

drúgi dan v mesecu the second
drúgi (naslednji) dan next day
drúgi najboljši second best
2. november 2nd November (beri: the second of November), November 2nd (beri: November the second)
drúgi razred second class
Karl II Charles II (beri: Charles the Second)
nihče drúg (kot on) nobody else (but he, pogovorno him)
vsak drúgi one in two
vsak drúgi dan every second (ali other) day
eden za drúgim one by one, one after the other, one after another
drúga dva the other two, the two others
na drúgi strani (figurativno) on the other hand
drúgi pot (drugič enkrat) some other time
drúgi po velikosti second biggest, second largest
eden drúgega one another, each other, mutually
eden in drugi both (of them)
bratranec (sestrična) v 2. kolenu second cousin
drugi (ostali) the other
kabina 2. razreda second-class cabin
nihče drúg kot no (ali none) other than, nobody else but
eno z drúgim one with the other
nič drúgega nothing else
biti drúgi, zavzeti drúgo mesto to take second place
to je nekaj čisto drúgega that is an entirely different matter, it makes all the difference, žargon that's another kettle of fish; this is quite another thing
imeti informacije iz drúge (posredne) roke to have second-hand information
za sedaj se ne da napraviti nič drúgega for the present nothing else can be done
biti drúgega mnenja to differ in opinion, to dissent
to pero je slabo, vzemi drúgo! this is a poor pen, take another!
vzeto eno z drúgim (= poprek) taken both together
napila sta si eden drúgemu they drank each other's health
pomagala sta si eden drúgemu they helped each other
igrati drúgo violino to play second fiddle
on je drúgi Cezar he is another (ali a second) Caesar
eden ali drúgi od nas bo to gotovo naredil one or other of us is sure to do it
postati drúgega mnenja to change one's mind
potovati v 2. razredu to travel second-class
stanovati v 2. nadstropju to live on the second floor (ZDA third floor)
med drúgim (= zlasti pa), ne moreš mu zaupati for one thing, he is not to be trusted
nad vsem drúgim želim... above all else (ali pogovorno more than anything else) I want...
ne delaj drúgim tega, česar ne maraš, da bi to oni delali tebi never do to others what you would not have them do to you
spoznal sem, da niso nič drúgega kot tatovi I realised they were nothing but a bunch of crooks

mésto (-a) n

1. città; località, centro:
mesto leži, se razprostira ob reki la città si stende lungo le sponde di un fiume
stanovati, živeti v mestu abitare, stare in città
industrijsko, turistično mesto città industriale, località turistica, centro turistico
mesto Trst la città di Trieste
glavno mesto države la capitale del Paese
glavno mesto dežele, pokrajine capoluogo di regione, di provincia

2. luogo, posto; punto:
na osojnih mestih še leži sneg nei luoghi all'ombra c'è ancora la neve
mesta na Luni, primerna za pristanek punti adatti all'allunaggio
parkirno mesto parcheggio, posteggio
šport. startno mesto blocco di partenza
voj. stražarsko mesto posto di guardia
zborno mesto luogo di adunata, di raccolta

3. punto; brano, passo:
varilno mesto punto di saldatura
razložiti nerazumljiva mesta spiegare i passi incomprensibili

4. (prostor) posto:
rezervirati mesti v gledališču prenotare due posti a teatro
posaditi gosta na častno mesto mettere l'ospite al posto d'onore
v hotelih je še prostih mest negli alberghi ci sono ancora posti (letto) liberi
sesti na svoje mesto prendere il proprio posto

5. (položaj, funkcija) carica; posto; sede; funzione:
v vladi je zavzemal mesto notranjega ministra nel governo ricoprì la carica di ministro degli Interni
mesto šole v izobraževalnem procesu la funzione della scuola nel processo della formazione professionale
odborniško, poslansko mesto carica di assessore, di deputato
mesto tajnika un posto di segretario

6. (s števnikom) posto:
doseči, priboriti si drugo, tretje mesto conquistare il secondo, il terzo posto
zasesti prvo mesto piazzarsi al primo posto

7. na licu mesta (v adv. rabi) (na kraju samem) sul posto; (brez oklevanja) immediatamente

8. mat. posizione;
decimalno mesto decimale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
samo parlament je primerno mesto za reševanje takih problemov soltanto il parlamento è la sede adatta per la soluzione di tali problemi
zdaj ni mesta za pesimizem bando al pessimismo!
vprašanje je dobilo mesto v časopisju il problema è stato ampiamente trattato dalla stampa
imeti mesto v orkestru essere un orchestrale
priznati komu mesto, ki mu gre riconoscere a uno il posto che gli spetta
pren. bil je na mestu mrtev morì sul posto
pripombe niso na mestu i rimproveri sono fuori posto
pren. naš šport stoji na mestu il nostro sport segna il passo
biti ob pravem času na pravem mestu essere al posto giusto nel momento giusto
fant ima glavo na pravem mestu il ragazzo ha la testa a posto, sulle spalle
če bi bil jaz na tvojem mestu se fossi al tuo posto, se fossi in te...
zadeti koga na najbolj občutljivem mestu colpire qcn. nel vivo
stvari postaviti na pravo mesto mettere le cose al loro posto
šport. (tudi pren.) korakati na mestu segnare il passo
film. filmsko mesto cinecittà
lingv. mesto akcenta, artikulacije posizione dell'accento; punto, luogo di articolazione
urb. jedro mesta centro storico
odprto mesto città aperta
šport. skok z mesta salto da fermo
polit. volilno mesto sede elettorale

mezanín (vmesno nadstropje) entresol moški spol

stanovati v mezaninu habiter (dans) un entresol

najemno stanovanje srednji spol die Mietwohnung
najemno stanovanje v družinski hiši die Einliegerwohnung
stanovati v najemnem stanovanju zur Miete wohnen
hiša z najemnimi stanovanji das Mietshaus, Mietwohnhaus

obméstje banlieue ženski spol , faubourg moški spol

stanovati v obmestju habiter en banlieue