sosed [ô] moški spol (soséda …) der Nachbar, stanovalec: der Türnachbar, der Anwohner, (mejaš) der Anrainer; pri mizi: der Tischnachbar, (človek, ki stoji poleg) der Nebenmann
odnosi s sosedi nachbarliche Beziehungen
sožitje s sosedi der nachbarliche Friede
pri sosedu nebenan
Zadetki iskanja
- sosed samostalnik
1. (oseba iz bližnje stavbe) ▸ szomszédnajbližji sosed ▸ legközelebbi szomszédprijazen sosed ▸ kedves szomszéddobri sosedje ▸ jó szomszédokradovedni sosedje ▸ kíváncsi szomszédoksosedje tovarne ▸ gyár szomszédaiZačetno delovanje in načrti so krepko razburili sosede tovarne. ▸ A kezdeti üzemelés és a tervek nagyon felzaklatták a gyár szomszédait.sosedje v bloku ▸ szomszéd a tömbházbansosedje v vasi ▸ szomszédok a falubanmotiti sosede ▸ szomszédokat zavarpomoč sosedov ▸ szomszédok segítségeodnosi med sosedi ▸ szomszédok közötti viszonyokspor s sosedom ▸ konfliktus a szomszéddalSodnik je skušal sprta soseda zlepa pobotati. ▸ A bíró megpróbálta kibékíteni a két szomszédot.
2. ponavadi v množini (prebivalec sosednje države) ▸ szomszédseverni sosedje ▸ északi szomszédjužni sosedje ▸ déli szomszédKot vselej je bil spopad z našimi južnimi sosedi dramatičen. ▸ Mint mindig, most is drámai volt a déli szomszédaink közötti összecsapás.arabski sosedje ▸ arab szomszédavstrijski sosedje ▸ osztrák szomszédjezik sosedov ▸ szomszédok nyelveodnosi s sosedi ▸ szomszédokkal való viszonyspor s sosedi ▸ szomszédok közötti konfliktusZa vse kandidatke velja, da morajo najprej urediti vse morebitne mejne spore s sosedi. ▸ Minden jelöltnek először rendeznie kell a szomszédjaival fennálló határvitákat.
Francozi ne marajo sosedov Angležev in njihovega jezika. ▸ A franciák nem szeretik angol szomszédaikat és az ő nyelvüket.
3. (oseba, ki je zraven druge osebe) ▸ szomszédsosed pri mizi ▸ asztalszomszédsosed v klopi ▸ padszomszédsosed na lestvici ▸ szomszéd a tabellánDvoboj dveh sosedov na lestvici je odločal o obstanku v ligi. ▸ A tabellán szomszédos csapatok párharca döntött a ligában maradásról.
Ne motimo svojih sosedov z govorjenjem, če jim ni do pogovora. ▸ Ne zavarjuk beszélgetéssel a szomszédainkat, ha nincs kedvük hozzá.
4. (o delu pokrajine ali stavbi) ▸ szomszéd
Delavski dom je bližnji sosed občinske stavbe. ▸ A munkásszálló az önkormányzati épület közeli szomszédja.
Na vrhu se je prav pred menoj v polnem sijaju razkazoval najbližji sosed Triglav. ▸ A csúcson közvetlenül előttem teljes pompájában ragyogott fel a legközelebbi szomszéd, a Triglav.
Ta gora, ki ima za soseda grad z istim imenom, je čisto šiljasta in pravi nebni sveder. ▸ A szomszédos, a várral azonos nevű, magasba törő, keskeny hegycsúcs igazi égimeszelő.
5. (o rastlini) ▸ szomszéddober sosed ▸ jó szomszédPoleg bazilike je paradižniku dober sosed v vrtu tudi peteršilj. ▸ A bazsalikom mellett a paradicsomnak a petrezselyem is jó szomszédja.
Ugoden sosed čebuli je motovilec. ▸ A madársaláta hasznos szomszédja a hagymának.
Paradižnik ima rad za soseda regrat, ker korenine ščiti pred škodljivci. ▸ A paradicsom jószomszédi viszonyokat ápol a pitypanggal, mivel megvédi a gyökereit a kártevők ellen. - sósed neighbour
brez sósedov neighbourless
najbližji sósed one's nearest neighbour, next-door neighbour
sósedje pl neighbourhood
prvi (drugi) sósed the nextdoor (the next-door but one) neighbour
moj sósed pri mizi the man sitting next to me at table
moj desni (levi) sósed my right-hand (left-hand) neighbour
delati, napraviti kot dober sósed to act in a (good-) neighbourly way - sósed, soséda voisin, -e moški spol, ženski spol
sosedje voisins moški spol množine
sosed pri mizi voisin de table
obiskovati sosede voisiner, visiter (ali fréquenter) ses voisins - sósed (-éda) m
1. vicino; dirimpettaio:
spori s sosedom liti, contrasti col vicino
2. pl. sosedi, sosedje vicini; finitimi:
naši italijanski sosedje i nostri vicini italiani
PREGOVORI:
dober sosed je boljši kot devet stricev casa che ha il buon vicino, val più qualche fiorino - sósed i sôsed -eda m, mn. sosedi i sosedje -ov
1. susjed (-sed), komšija: midva sva si -a; moj prvi sosed; sosed pri mizi
susjed kod stola
2. pomeđaš: ona njiva tam je last mojega -a - sôsed, soséda vecino m , -na f ; (mejaš) aledaño m
sosed pri mizi compañero m de mesa
občevati sosedi tratarse (ali tener trato) con los vecinos - sôsed -éda m., сусі́д -а ч.
- sôsed -éda m (-éda -e ž) vecin (-ă)
- bližnji pridevnik
1. (o prostorski oddaljenosti) ▸ közelibližnji kraj ▸ közeli helybližnja okolica ▸ kontrastivno zanimivo környék, kontrastivno zanimivo környező területbližnji gozd ▸ közeli erdőbližnji lokal ▸ közeli kocsma, közeli bárbližnji sosed ▸ közeli szomszédbližnji hrib ▸ közeli hegybližnja vas ▸ közeli falubližnji travnik ▸ közeli rétOgenj je popolnoma uničil dve hiši in se razširil na vsaj 14 bližnjih stavb. ▸ A tűz két házat teljesen elpusztított és legalább 14 közeli épületre terjedt át.
Živila kupujem v bližnji trgovini. ▸ Az élelmiszert a közeli boltban vásárolom.
2. (o časovni oddaljenosti) ▸ közelgő, közelbližnje volitve ▸ közelgő választásokbližnja preteklost ▸ közelmúltbližnja prihodnost ▸ közeljövőVisoke prodajne rasti ni pričakovati tudi v bližnji prihodnosti. ▸ A közeljövőben sem várható az értékesítés nagymértékű növekedése.
3. (o povezanem izvoru) ▸ közelibližnji sorodnik ▸ közeli rokonNe, nobeden od mojih staršev niti bližnjih sorodnikov ni glasbenik. ▸ Nem, egyik szülőm vagy közeli rokonom sem zenész.
Cedre so predstavnice družine borovk in so v bližnjem sorodu z macesnom. ▸ A cédrusok a fenyőfélék családjába tartoznak és közeli rokonságban állnak a vörösfenyővel.
4. (o navezanosti, odnosu) ▸ közelibližnji prijatelj ▸ közeli barát, kebelbarátŠtevilko mobilnega telefona naj otroci posredujejo le družinskim članom in bližnjim prijateljem. ▸ A gyerekek csak a családtagoknak és a közeli barátoknak adják meg a mobiltelefonszámukat.bližnja prijateljica ▸ közeli barátnő, kontrastivno zanimivo kebelbarátnő
5. (o posnetku) ▸ közeli, közelbližnji posnetek ▸ közelkép, közeli felvételKamere naredijo bližnje posnetke registrskih tablic vozil, ki vstopajo v območje. ▸ A kamerák közeli felvételeket készítenek a területre behajtó járművek rendszámtábláiról.bližnja fotografija ▸ közeli fotó, közeli képNaprava je na Zemljo poslala prve bližnje fotografije Luninega površja. ▸ A berendezés visszaküldte a Földre a Hold felszínéről készített első közeli felvételeket. - čígar pron. inv. il, la, i, le cui:
sosed, čigar hiša je zgorela il vicino, la cui casa è bruciata - mêjen fronterizo; limítrofe
mejna cona (postaja, mesto, področje) zona f (estación f, ciudad f, región f) fronteriza
mejni incident incidente m en la frontera
mejna carinska kontrola revisión f de aduanas
mejna črta línea f fronteriza, linea divisoria
mejni kamen mojón m, hito m
mejna kršitev violación f de frontera
mejni konflikt conflicto m de fronteras
mejno prebivalstvo población f (de la zona) fronteriza
mejna policija policía f de fronteras
mejna reka río m fronterizo (ali limítrofe)
mejni sosed vecino m
mejni spor litigio m de fronteras
mejni promet tráfico m en la frontera
mejni stražar guardia m fronterizo, (v Španiji) carabinero m
mejne utrdbe fortificaciones f pl de la frontera
mejni zid (stena) pared f (muro m) común - miz|a1 ženski spol (-e …) der Tisch; slavnostno okrašena jedilna: die Tafel; -tisch (biljardna Billardtisch, delovna Arbeitstisch, dodatna Beistelltisch, igralna Spieltisch, intarzirana Einlegetisch, jedilna [Eßtisch] Esstisch, konferenčna Besprechungstisch, Konferenztisch, kuhinjska Küchentisch, laboratorijska Labortisch, lesena Holztisch, likalna Bügeltisch, marmorna Marmortisch, v kotu Ecktisch, za ličenje Schminktisch, odlagalna Abstelltisch, pisalna Schreibtisch, previjalna Wickeltisch, raztegljiva Ausziehtisch, risalna Zeichentisch, servirna Beistelltisch, Serviertisch, sosednja Nebentisch, Nachbartisch, šahovska Schachtisch, šivalna Nähtisch, točilna Schanktisch, Schänktisch, vrtljiva Drehtisch, vrtna Gartentisch, zložljiva Klapptisch)
okrogla miza (diskusija) das Gespräch am runden Tisch, das Rundtischgespräch
pravo ločitev od mize in postelje die Trennung von Tisch und Bett
… mize Tisch-
(noga das Tischbein, pogrinjanje das Tischdecken, rob die Tischkante, der Tischrand)
pogrniti mizo den Tisch decken
pospraviti mizo po jedi: den Tisch abdecken, abservieren
k mizi iti: zum Tisch, sesti: an den Tisch
sesti k mizi sich zum Tisch setzen, sich an den Tisch setzen, k obedu: sich zu Tisch setzen
povabiti k mizi k obedu: zur Tafel bitten
na mizi: auf dem Tisch
na mizo: auf den Tisch
prinesti na mizo jedi: auftragen
dati na mizo auf den Tisch geben, posode, jedi: auf den Tisch stellen
figurativno dati karte na mizo die Karten auf den Tisch legen
od mize: vom Tisch
vstati od mize vom Tisch aufstehen
po mizi: politi: über den Tisch
udariti: auf den Tisch (schlagen)
udariti s pestjo po mizi figurativno mit der Faust auf den Tisch schlagen
pod mizo: unter dem Tisch, unter den Tisch
spraviti pod mizo pri pitju: unter den Tisch trinken/saufen
pri mizi: am Tisch, pri obedu: bei Tisch
Tisch- (soseda na desni die Tischdame, kavalir der Tischherr, družba die Tischgesellschaft, die Tischrunde, nagovor die Tischrede, pogovor das Tischgespräch, sosed der Tischnachbar, vedenje Tischmanieren množina)
z mize: vom Tisch
odnesti z mize po obedu: abtragen
za mizo am Tisch, pri obedu: bei Tisch
sesti za mizo sich an den Tisch setzen
sesti za zeleno mizo sich an den Verhandlungstisch setzen
spraviti za zeleno mizo an einen Tisch bringen - míza table
čajna míza tea table
delovna míza worktable
míza za kartanje card table
nočna míza nightstand, bedside table
okrogla míza round table
pisalna míza writing desk, writing table
toaletna míza dressing table, dresser
jedilna míza dinner table
raztezna míza extending table, pull-out table
prodajna míza counter
operacijska míza operating table
raztegljiva míza sliding table, telescope table
míza za biljard billiard table, snooker table
zložljiva míza folding table
kuhinjska míza kitchen table
krilo za podaljšanje míze table-leaf, map
sosed pri mízi neighbour at table
užitki pri mízi (jedi) the pleasures pl of the table
od míze in postelje pravo from bed and board
ločitev od míze in postelje pravo divorce, judicial separation
biti pri mízi (obedu) to be at the table
pogrniti mízo to lay (ali to set) the table, to lay the cloth
pospraviti mízo to clear the table, to take the things off the table
sesti k mízi to sit down to table
sesti na čelo míze to take the head of the table
streči pri mízi to wait at (ali on) table
udariti po mízi to pound the table - nadzemna železnica stalna zveza
1. (proga) ▸ magasvasút
Rešitev za mestni prevoz vse večjega števila ljudi so našli v gradnji nadzemne železnice okrog glavnih poslovnih središč. ▸ A városban az egyre növekvő embertömeg közlekedésére a fő üzleti központok körül épülő magasvasútban találták meg a megoldást.
2. (vlak) ▸ magasvasút
Sosed pod mano je odprl okno in nekajkrat ustrelil iz signalne pištole naravnost v mimo ropotajočo nadzemno železnico. ▸ Az alattam lakó szomszédom kinyitotta az ablakát és a jelzőpisztolyából leadott néhány lövést, egyenesen az arra dübörgő magasvasút irányába. - nagájati (-am) imperf.
1. molestare; stuzzicare; fare dispetti:
nagajati z ropotanjem molestare facendo baccano
2. intralciare, ostacolare, fapporre ostacoli:
rad bi gradil, pa mu nagaja sosed vorrebbe farsi la casa ma il vicino gli frappone ostacoli
3. ekst. non funzionare bene, essere difettoso:
elektrika nagaja ci sono disturbi nella corrente
zadnje čase mu zdravje nagaja negli ultimi tempi è malandato di salute - nagajiv pridevnik
1. (igriv) ▸ pajkos, huncut, csintalannagajiv nasmeh ▸ pajkos vigyornagajiv pogled ▸ huncut tekintetnagajiv videz ▸ pajkos kinézetnagajive oči ▸ pajkos szempárnagajivi lasje ▸ kontrastivno zanimivo rakoncátlan hajmalce nagajiv ▸ kicsit pajkosnagajivo vprašanje ▸ pajkos kérdésnagajiv nasmešek ▸ huncut mosolyOd vetra skuštrani lasje in beli zobje so dajali njegovemu obrazu nagajiv videz. ▸ A széltől kócos haja és fehér fogai pajkos kinézetet kölcsönöztek az arcának.
Čeprav mi je mama rekla, da imam lepe skodrane, nagajive lase, sem si jih počesala v tesen čop. ▸ kontrastivno zanimivo Annak ellenére, hogy anyám azt mondta, szép göndör, rakoncátlan a hajam, szoros copfba fésültem.
Vedno je dobre volje in vedno ima v očeh nekakšne nagajive iskrice ter hudomušen nasmeh. ▸ Mindig jókedvű, a szemében pedig mindig pajkos szikrák cikáznak, és hamiskás mosoly bújkál az arcán.
Voditelj tiskovne konference je postavil lucidno nagajivo vprašanje, zakaj dve knjigi. ▸ A sajtótájékoztató vezetője egy éleslátóan pajkos kérdést tett fel: miért két könyv?
2. (o nedisciplini) ▸ pajkos, csintalan, huncutnagajiv otrok ▸ csintalan gyerekSpominja se, da so nekoč nagajivi otroci župniku v spovednico na klop nastavili risalne žebljičke. ▸ Emlékszem, hogy régen a csintalan gyerekek rajzszögeket szórtak a plébános gyóntatószékére.
Sosed želi nagajivega dečka prevzgojiti, a mu to ne uspe. ▸ A szomszéd szeretné átnevelni a pajkos fiút, de ez nem sikerül neki.
V športu moraš biti malo nagajiv, drugače težko prideš na vrh. ▸ A sportban egy kicsit pajkosnak kell lenni, egyébként nehezen jutsz el a csúcsra.
3. (o spolnosti) ▸ pajzán, huncut, pajkosnagajiva fotografija ▸ pajkos fényképMenim, da se ljudem ob misli na uniformo porajajo predvsem nagajive pa tudi pregrešne misli. ▸ Úgy vélem, hogy az egyenruha láttán pajzán és bűnös gondolatok támadnak az emberekben
Besedilo pesmi je tudi rahlo nagajivo in ima nekoliko zapeljivega, erotičnega pridiha. ▸ A dal szövege enyhén pajzán, és van benne némi csábító, erotikus hangzás.
4. (o nevšečnosti) ▸ pajkos, rakoncátlannagajiv pramen ▸ kontrastivno zanimivo rakoncátlan hajtincsnagajiv veter ▸ rakoncátlan szellőnagajivi sončni žarki ▸ pajkos napsugarakKo je jedel opečenec in slanino, mu je nagajivi vetrc skušal odpihniti prtiček. ▸ Amikor ette a pirítóst és a szalonnát, a rakocátlan szellő megpróbálta elfújni a szalvétáját.
Poletje je v vsem svojem zamahu, okus po morski soli in nagajivih sončnih žarkih še ni zbledel s spomina. ▸ A nyár még javában tart, de a tengeri só ízének és a pajkos napsugaraknak az emléke még nem fakult meg.
Čeprav je vreme precej nagajivo, izkoristite poletne dni in si pričarajte poletje kar sami. ▸ Annak ellenére, hogy az időjárás eléggé rakocátlan, használják ki ezeket a nyári napokat, és varázsoljanak nyarat saját maguknak! - omízen (-zna -o) adj. di tavola:
omizni sosed compagno, vicino di tavola - rást (-í) f
1. crescita, sviluppo; ekst. aumento, espansione, incremento; ekon. rialzo; med. proliferazione (tudi pren.):
rast drevja, živali crescita degli alberi, degli animali
številčna rast prebivalstva aumento (numerico) della popolazione
rast proizvodnje incremento della produzione
špekulirati na rast giocare al rialzo
ekon. gospodarska rast crescita economica
bot. blazinasta rast vegetazione pulvinata
gozd. rast celic citogenesi
fiziol. rast zob dentizione
2. statura, corporatura, complessione; taglia:
močne, visoke rasti di complessione robusta, alta
sosed je moje rasti il vicino ha la mia statura
3. ekst. vegetazione - sosed|a [é] ženski spol (-e …) die Nachbarin, pri mizi na desni: die Tischdame ➞ → sosed