Franja

sorod|en [ó] (-na, -no) verwandt (duhovno wahlverwandt, seelenverwandt, po duhu geistesverwandt, po izvoru urverwandt, po naravi wesensverwandt, po smislu sinnverwandt); veda, področje ipd.: angrenzend, parallel
sorodna veda die Nachbarwissenschaft, Nachbardisziplin
sorodna vrsta biologija die Schwesterart

soróden related (z to); kindred, cognate, akin, allied

biti soróden z besedo »brati« to be cognate with the word »brother«
biti tesno soróden z to be closely related to
soródne duše kindred souls pl
soródni jeziki cognate languages pl

soróden parent, allié, apparenté, semblable, ressemblant

po duhu soroden congénial
pomensko soroden synonyme
sorodni besedi deux mots de même origine

soróden (-dna -o) adj.

1. parente, congiunto, imparentato; affine; sorella, consorella:
sorodne rastline, živalske vrste piante, specie animali affini
sorodni jeziki lingue sorelle
soroden narod nazione consorella
soroden po krvi consanguineo

2. affine, congeniale; gemello:
soroden po duhu congeniale
sorodne duše anime gemelle

soróden -dna -o srodan: biti soroden s kom, komu; soroden po duhu
srodan duhom; soroden po krvi; duševno soroden; s starši sem bolj soroden kot s stricem; -e besede in -i pomeni
srodne riječi, reči i srodna značenja

soróden pariente (z de) ; unido por parentesco

po duhu soroden congenial
pomensko soroden sinónimo

soróden prid., спорі́днений прикм., рі́дний прикм.

soróden -dna -o prid.
1. înrudit
2. asemănător; analog

duh² moški spol (duha …)

1. der Geist, -geist (borbeni Kampfgeist, časa Zeitgeist, človeški Menschengeist, ljudstva Volksgeist, osvajalski Eroberungsgeist, pesniški Dichtergeist, pionirski Pioniergeist, samožrtvovanja Opfergeist)
svetovni duh der Weltgeist
figurativno brez duha geistlos
imeti duha Witz haben
iskra duha der Geistesfunken
sila duha die Geisteskraft
svoboda duha die Geistesfreiheit
urjenje duha die Geistesschulung
veličina duha die Geistesgröße
v duhu im Geiste
v duhu komedije komödienhaft
ubog na duhu geistesarm
soroden po duhu geistesverwandt

2. (način mišljenja) der Sinn
v duhu tradicije im Sinne der Tradition
hlapčevski duh der Knechtssinn

3. strah, strašilo: der Geist, das Gespenst; der Spuk
hiša duhov das Geisterhaus
izganjanje duhov/duha der Exorzismus
kraljestvo duhov das Geisterreich
ladja duhov das Gespensterschiff
prikazovanje duha/duhov die Geistererscheinung
svet duhov die Geisterwelt
ura duhov Geisterstunde
zaklinjalec duhov der Geisterbeschwörer
zagovarjanje/zaklinjanje duhov die Geisterbeschwörung
vera v duhove der Gespensterglaube, Geisterglaube
zgodba o duhovih die Gespenstergeschichte, Geistergeschichte
zaklinjanje duhov umrlih die Totenbeschwörung

4.
Sveti duh der Heilige Geist

5. der -geist (gorski Berggeist, gozdni Waldgeist, zemeljski Erdgeist, zračni Luftgeist)
|
zli duh der böse Geist (tudi figurativno)
ubog v duhu arm im Geiste
|
duh veje, kjer hoče der Geist weht, wo er will

duševn|i [é] (-a, -o) psychisch, Geistes-, Seelen- (bolnik der Geisteskranke, bolezen die Geisteskrankheit, bolnica die Geisteskranke, gluhost die Seelentaubheit, lenoba die Geistesträgheit, motenost die Geistesgestörtheit, motnja die Geistesstörung, slepota die Seelenblindheit, sorodnost die Seelenverwandtschaft, stiska die Seelenangst, die Seelenqual, veličina die Seelengröße)
duševne bolečine seelische Qualen množina, der Seelenschmerz, seelischer Schmerz
duševne bolezni seelische Krankheiten, Geisteskrankheiten množina
klic v duševni stiski die Telefonseelsorge, das Sorgentelefon
duševno bolan geisteskrank
duševno moten geistesgestört
duševno soroden seelenverwandt
duševno stanje der Gemütszustand, Geisteszustand, die Seelenlage, der Seelenzustand

krí blood; figurativno family, race

dajalec krvi blood donor
kaplja krvi drop of blood
izliv krvi shedding of blood, effusion of blood
bljuvanje krvi spitting of blood
naval krvi rush of blood, congestion of blood
prelivanje krvi bloodshed, slaughter
transfuzija krvi blood transfusion
izguba krvi loss of blood
zastrupljenje krvi blood poisoning, sepsis
puščanje krvi bleeding, blood-letting, cupping
sredstvo za ustavitev krvi styptic
preobilica krvi plethora
kepica, strdek krvi clot of blood
centralno zbirališče človeške krvi blood bank
huda krí (sovraštvo) bad blood
soroden po krvi related by blood (z to), consanguineous
strnjena krí coagulated blood
mlada krí young blood
modra krí blue blood, high birth
omadeževan s krvjo bloodstained
žejen krvi bloodthirsty
huda krí (antagonizem) ill (bad) blood
kraljevska krí royal blood
brez krvi bloodless, anaemic
iz mesa in krvi flesh and blood
v krvi (prirojen) bred in the bone
krí je brizgnila iz rane blood gushed from the wound
delati hudo krí to breed ill blood
krí ni voda blood is thicker than water
biti vroče krvi to have a passionate temper
biti plemenite krvi to be of a noble stock
po krvi mi je soroden he is a blood relation of mine
boriti se do zadnje kaplje krvi to fight to the last drop of blood
kar mirno krí! keep your temper!
biti, ležati v krvi (figurativno) to run in the blood
to mu je v krvi it runs in his blood, it is bred in the bone
krí ga je oblila he is running with blood
obdržati hladno krí to keep cool
ohranite mirno krí! keep your hair on! take it easy!
ohraniti mirno krí to retain one's composure
krí mi je šla v glavo the blood rushed to my head
krí mu je planila v obraz there was a rush of blood to his face
krí mi je poledenela (od groze) my blood ran cold; it made my blood freeze (ali run cold)
krí ji je šinila v obraz the blood rushed into her cheeks
krí puščati to let blood, to bleed (ali to phlebotomize) (komu someone); arhaično to cup
piti komu krí (figurativno) to suck someone's lifeblood
to mu je prešlo v meso in krí it has become second nature with (ali to) him
omadeževati si roke s krvjo (figurativno) to bathe one's hands in blood
prelil je mnogo krvi he has spilt much blood
šibati do krvi to flog till the blood runs
krí mi teče iz nosa I have a nosebleed, my nose is bleeding (ali pogosto bleeds)
krí mi je zastala it made my blood run cold
krí mi je zavrela my blood began to boil, my blood was up
krí prelivati to shed blood

narav|a² ženski spol (-e …) (čud) die Gemütsart, Wesensart, die Natur, das Gemüt, Gemütsanlagen množina, das Naturell
druga narava die zweite Natur
(globlja) narava das Wesen (to je v naravi umetnosti das liegt im Wesen der Kunst; svoje prave narave ni nikoli pokazal sein wahres Wesen zeigte er nie)
(natura) die -natur (dvojna Doppelnatur, konjska Pferdenatur, umetniška Künstlernatur, vedra Frohnatur)
plahe narave ein ängstliches Gemüt
po naravi wesensmäßig, gemütsmäßig, der Natur nach, von Natur
enak po naravi wesensgleich
različen po naravi wesensverschieden
soroden po naravi wesensverwandt
razlika po naravi der Wesensunterschied
v naravi stvari in der Natur der Sache
to (mu) ni v naravi das geht (ihm) wider/gegen die Natur
figurativno volk dlako menja, narave pa ne die Katze [läßt] lässt das Mausen nicht

pomensk|i [é] (-a, -o) Bedeutungs- (slovar das Bedeutungswörterbuch)
pomensko soroden sinnverwandt

sinonim|en (-na, -no) synonym, synonymisch, sinngleich, gleichbedeutend (mit); (po smislu soroden) sinnverwandt

smis|el¹ moški spol (-la …) der Sinn; der Sinngehalt (besede Wortsinn, dobesedni Literalsinn, življenja Lebenssinn, Sinn des Lebens)
smisel vrtenja matematika der Drehsinn ➞ → smer
figurativno der Sinn, der Zweck, cele zadeve: der Zweck der Übung
dajanje smisla die Sinnverleihung
kriterij smisla das Sinnkriterium
imeti smisel Sinn haben
ne imeti smisla keinen Sinn haben, besede, govorjenje ipd.: keinen Sinn ergeben
ki je izgubil vsak smisel sinnentleert
ki pači smisel sinnentstellend
brez vsakega smisla sinnlos
po smislu sinngemäß
po smislu soroden sinnverwandt
zvest po smislu sinngetreu
sorodnost po smislu die Sinnverwandtschaft
v tem smislu insoweit, in diesem Sinne
v ožjem smislu in strengem Sinne