-
sodi|ti3 [ó] (-m) (meniti) meinen, der Meinung sein, der Meinung nach (sodim, da ni tako meiner Meinung nach ist es nicht so), des Erachtens (meines Erachtens ist …)
-
sodi|ti1 [ó] (-m) pravo urteilen, Recht sprechen; figurativno zu Gericht sitzen über
soditi si sam (narediti samomor) sich selbst richten
-
sodi|ti2 [ó] (-m) (presojati) urteilen (po čem nach einer Sache urteilen, po videzu nach dem Schein urteilen)
le čevlje sodi naj kopitar Schuster bleib bei deinem Leisten
-
sodi|ti4 [ó] (-m) kam (spadati) gehören (zraven dazugehören)
vse, kar sodi zraven alles was dazugehört, das ganze Drum und Dran
-
sodíti (na sodišču) to judge, to give (ali to pass) judgment; to administer justice, to hear a case; to sit in court, to try, to sit in judgment upon; (meniti, misliti) to think, to deem, to be of the opinion, to consider, to estimate; (kritizirati) to criticize
slabo, krivo sodíti to misjudge, to have a wrong opinion of, to be mistaken, to get it wrong
sodim, da... I believe (ali think, reckon) that...
sodeč po njegovih besedah judging by his words
sodíti koga po sebi (arhaično) to measure another's foot by one's own last
ne sodi drugih po sebi don't judge other people by yourself
-
sodíti juger quelqu'un, rendre la justice, porter un jugement sur ; (meniti) penser, estimer, croire
sodeč po novicah à en juger par les nouvelles
soditi po videzu juger sur (ali d'après) les apparences
soditi napačno, slabo juger mal
druge soditi po sebi juger d'autrui par soi-même
preostro soditi koga juger quelqu'un trop sévèrement, appliquer un critère (ali une norme) trop sévère à quelqu'un
v isto kategorijo soditi rentrer dans la même catégorie
v stroko soditi être du ressort (ali du domaine, de la compétence) de, être du métier (ali de la partie), être compétent
to ne sodi semkaj cela n'est pas à sa place ici, c'est déplacé
-
sodíti (-im) imperf.
1. giudicare, processare:
soditi po zakonu, pravično giudicare secondo la legge, secondo giustizia
soditi komu, koga processare qcn.
soditi zborno giudicare collegialmente
množica je sama sodila morilcu la folla linciò l'assassino
2. šport. arbitrare, dirigere in qualità di arbitro, esser arbitro:
soditi nogometno tekmo dirigere una partita di calcio
3. giudicare, valutare:
čas edino pravično sodi il tempo giudica equanime
soditi človeka po videzu giudicare uno dalle apparenze
4. ritenere, dedurre:
arheologi sodijo, da je najdba stara dva tisoč let gli archeologi ritengono che il reperto risalga a duemila anni fa
5. rientrare, dover stare; stare bene; appartenere; esser di competenza:
v opremo alpinista sodi tudi cepin fra gli attrezzi dell'alpinista rientra anche la piccozza
živila sodijo v shrambo i viveri vanno messi nella dispensa
ta človek ne sodi v našo družbo costui non sta bene nella nostra compagnia
mož sodi v starejšo generacijo costui appartiene alla generazione anziana
to ne sodi v mojo pristojnost ciò non è di mia competenza
povedati komu, kar mu sodi dire a uno ciò che si merita
-
sodíti sodim, sodi -ite, sodil -ila i sóditi -im
1. suditi, presuđivati, donositi presude: soditi po zakonu; soditi obtožencu
suditi optuženome; soditi pristransko
suditi pristrano, pristrasno
2. suditi, misliti, davati, iznositi mišljenje, sud o kom, o čem: vse soditi po istem kopitu; sodim, da nimaš prav; po obrazu bi človek sodil, da je še mlada; sodeč po njegovih besedah
sudeći po njegovim riječima
3. spadati, ići: ta stvar ne sodi sem
ova stvar ne ide ovamo
4. pristajati: tak način pripovedovanja ne sodi v lepo knjigo; to nikamor ne sodi
to nije ni za što
-
sodíti juzgar ; jur sentenciar, fallar ; (meniti) opinar, ser de parecer
sodeč po njegovih besedah a juzgar por lo que dice
sodeč po zunanjosti a juzgar por las apariencias
soditi o juzgar de, formarse (ali hacerse) una idea de, formarse un juicio acerca de
to ne sadi v mojo stroko no entiendo de esto, no soy competente para esto, no es de mi competencia
to ne sodi semkaj eso no viene (ali no hace) aquí al caso
napačno soditi juzgar mal
-
sodíti sódim nedov., суди́ти суджу́ недок., док.
-
sodíti sódim nedov.
1. a judeca
2. a arbitra
3. a considera, a socoti, a aprecia
4. a face parte, a se încadra
-
elita samostalnik1. (najvplivnejši posamezniki) ▸
elitpolitična elita ▸ politikai elit
vladajoča elita ▸ uralkodó elit
intelektualna elita ▸ értelmiségi elit
kulturna elita ▸ kulturális elit
svetovna elita ▸ globális elit
družbena elita ▸ társadalmi elit
gospodarska elita ▸ gazdasági elit
soditi v elito ▸ elithez tartozik
pripadnik elite ▸ elit tagja
bogata elita ▸ gazdag elit
politična elita na oblasti ▸ hatalmon lévő politikai elit
Ljudje stradajo, elita pa kopiči milijarde. ▸ Az emberek éheznek, az elit pedig halmozza a milliárdokat.
Svetovna arheološka elita še vedno meni, da najdba ni delo človeških rok. ▸ A világ régészeti elitje még mindig úgy véli, hogy a lelet nem emberi kéz munkája.
2. (najboljši športniki) ▸
élvonalskakalna elita ▸ síelit
svetovna elita ▸ világélvonal
hokejska elita ▸ jégkorong-elit
član elite ▸ élvonal tagja
premagati elito ▸ legyőzi az elitet
obstanek med elito ▸ élvonalban maradás
vrnitev med elito ▸ élvonalba visszatérés
soditi v elito ▸ élvonalba tartozik
prebiti se v elito ▸ felküzdi magát az élvonalba
boj za obstanek v eliti ▸ az élvonalban maradásért küzd
Slovenska nogometna reprezentanca je v svetovni eliti. ▸ A szlovén labdarúgó-válogatott a világ élvonalába tartozik.
Na 156 kilometrov dolgi progi je nastopilo 130 kolesarjev v kategorijah elite in pod 23 let. ▸
kontrastivno zanimivo A 156 kilométer hosszú pályán 130 kerékpáros lépett fel az elit és az U-23-as kategóriában.
-
kólikor combien, dans quelle mesure; dans la mesure où, (pour) autant que, en tant que
kolikor morem soditi o tem autant que j'en puisse juger
kolikor toliko tant bien que mal, médiocrement
kolikor vem (autant) que je sache, à ce que je sais
-
kopíto (-a) n
1. vet. zoccolo:
klopotanje, peketanje kopit scalpitio
obrezati kopito tagliare lo zoccolo
zool. konjsko morsko kopito spondilo (Spondylus gaederopus)
2. obrt. forma per calzature:
čevljarsko kopito tendiscarpe
kopito za škornje gambale
dati čevelj na kopito mettere le scarpe sulla forma
pren. delati vse po istem kopitu fare tutto allo stesso modo
pren. soditi vse po istem kopitu considerare tutti, tutto alla stessa stregua; fare d'ogni erba un fascio
3. calcio (di arma da fuoco); incalciatura
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
človek starega kopita uomo di vecchio stampo
pren. pobrati šila in kopita fare fagotto, svignarsela
-
kòš (-a) m
1. gerla:
agr. gnojni koš carro del letame
pren. star. reven kakor Lahov koš povero in canna
2. cesta, cesto; canestro, paniere:
koš za papir cestino (della carta straccia)
3. (pletena posteljica za dojenčka) cestino
4. anat.
prsni koš cassa, gabbia toracica
5. šport. canestro, cesto:
metati, streljati na koš tirare a canestro
zadeti koš realizzare, fare un canestro, andare a canestro
6. navt. (jamborni koš) coffa
7. žarg. mont.
dvigalni koš gabbia (di estrazione)
8. (velika količina) mucchio; palata:
na koše a mucchi, a palate
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. dati koga v koš mettere qcn. nel sacco
metati vse v en, v isti koš fare d'ogni erba un fascio
ne soditi v isti koš non essere uguali
romati v koš essere cestinato
agr. koš (pri stiskalnici) tino (della pressa)
čeb. koš (pleten čebelji panj) arnia intrecciata
zool. koš (ogrodje glavoprsja rakov) gabbia toracica (dei gamberi)
gozd. drevesni koš chioma (dell'albero)
avt. prekucni koš cassone ribaltabile
teh. sesalni koš succhieruola
-
krívo adv. storto, tortuosamente; male:
krivo soditi malgiudicare
-
kurikulum samostalnik (učni načrt) ▸
tanterv, curriculumnacionalni kurikulum ▸ nemzeti tanterv
uradni kurikulum ▸ hivatalos tanterv
šolski kurikulum ▸ iskolai tanterv
uvajanje kurikuluma ▸ tanterv bevezetése
izvajanje kurikuluma ▸ tanterv végrehajtása
oblikovanje kurikuluma ▸ tanterv kidolgozása
prenova kurikuluma ▸ tanterv megújítása
kurikulum za vrtce ▸ gyógypedagógiai tanterv, óvodai tanterv
vključiti v kurikulum ▸ tantervbe illeszt, tantervbe beemel, tantervbe beépít
soditi v kurikulum ▸ tantervbe tartozik
vključen v kurikulum ▸ tantervben szereplő
Povezane iztočnice: izvedbeni kurikulum, odprti kurikulum, prikriti kurikulum, skriti kurikulum -
míl (značaj) gentle, sweet; (podnebje) soft, mild, balmy, bland, temperate, genial; (ljubek) graceful; (obziren) benign, benignant, mild, indulgent, lenient; (zima) mild, gentle; (barva, zvok) mellow
pod mílim nebom in the open air
míla kazen a mild (ali lenient) punishment
míla klima mild climate
míl značaj mild temper
mílo povedano, rečeno to put it mildly, to say the least of it
zima je bila míla the winter was mild
drži se kot míla jera he is cutting a sorry figure
mílo soditi to judge leniently
sreča mi ni míla fortune does not favour me
vrniti mílo za drago to return tit for tat, to give as good as one got, to get one's own back, arhaično to give a Roland for an Oliver
vrnil sem mu mílo za drago I paid him back in his own coin; I served him with the same sauce
-
míl doux, gracieux, plein de grâce(s), charmant, cher; clément, indulgent, bienveillant ; (klima, vreme) tempéré, modéré, favorable, propice
mila kazen une punition légère
mila zima un hiver doux
pod milim nebom à la belle étoile
milo soditi juger avec indulgence
milo jokati pleurer à chaudes larmes
milo prositi supplier, prier instamment, implorer
milo se mu je storilo (pri srcu) son cœur s'émut
sreča mu je mila la fortune lui est favorable (ali propice), la fortune lui sourit
vrniti milo za drago rendre la pareille (à quelqu'un)
-
míl suave; dulce ; (prijeten) agradable ; (kazen) leve ; (klima) templado, benigno ; (vreme) bonancible
mila zima invierno m suave
postati (bolj) mil suavizarse, (vreme) ponerse más templado
milo rečeno dicho suavizando las cosas
milo soditi juzgar con indulgencia
pod milim nebom en el mesón de la estrella
spati pod milim nebom dormir al descubierto (ali a cielo descubierto, ponoči al sereno)
milo jokati llorar a lágrima viva
milo prositi suplicar
sreča mu je mila es favorecido por la suerte, es afortunado
vrniti milo za drago (fig) pagar en la misma moneda
milo se mi stori ob tem eso me atraviesa el corazón