Franja

Zadetki iskanja

  • sneti [é] (snamem) snemati abnehmen; (potegniti dol) abziehen, abstreifen, herunternehmen, herunterziehen; zastavo: einholen; sliko s stene: abhängen; vratno krilo: aushängen
    sneti masko die Maske fallen lassen
    sneti glavnik (ein Pferd) abhalftern
  • snéti (snamem) to take down, to reach down

    snéti s tečajev (vrata, okno) to unhinge (a door, a window)
    snéti klobuk s kljuke to reach down one's hat
  • snéti (snamem) descendre, enlever de ; (klobuk) enlever, ôter (son chapeau) ; (jadra) serrer (ali carguer, ferler) les voiles ; (krinko) ôter (ali lever) le masque, se démasquer

    prstan s prsta sneti retirer (ali ôter) La bague de son doigt
    vrata sneti enlever une porte de ses gonds
    sneti z verige détachet (ali libérer) de la chaîne
    zastavo sneti amener les couleurs (ali le pavillon); (karte) couper
  • snéti (snámem) perf.

    1. togliere, staccare; sfilare:
    sneti ogrlico z vratu sfilare la collana

    2. pren. prendere, trovare; ekst. pescare:
    kje naj snamem toliko denarja?! e dove trovo tanti soldi?!
    kje si pa to novico snel? questa dove l'hai pescata?

    3. pog. pescare, arrestare; deportare:
    tatu so sneli na ulici hanno pescato il ladro per strada

    4. obrt. finire la maglia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ne sneti pogleda z dekleta non distogliere lo sguardo dalla fanciulla
    sneti besedo z jezika togliere la parola di bocca
    sneti komu glavo ammazzare, decapitare qcn.
    sneti novico s klina inventare qcs. di sana pianta
    pren. tega ne morem sneti s kljuke non posso trovarlo, procurarlo su due piedi
    sneti doge (s soda) sdogare
    navt. sneti jadrno prečko sferire
    sneti kapuco, klobuk scappucciare, scappellare
    sneti podkev sferrare
    sneti opore spuntellare
    sneti s tečajev sgangherare
    sneti krinko smascherare
    obrt. sneti šive sbastire
    sneti uzdo scavezzare
  • snéti snamem, snemi -ite, snel -a, snet -a
    1. skinuti: sneti rokavice, klobuk, krinko, obvezo, prstan, zastavo, jadra; sneti komu glavo; sekira se je snela; kolo se sname
    kotač, točak se skine
    2. snimiti: prizor; sneti sliko skozi prozoren papir
  • snéti (snamem) (jadra) aferrar ; (s kljuke) descolgar ; (sneti s križa, rel) descender

    sneti klobuk quitarse el sombrero
    sneti prstan quitarse el anillo (poročni de boda)
    sneti z verige desencadenar, (psa) soltar
    sneti vrata desquiciar una puerta
    sneti zastavo arriar la bandera
    sneti komu krinko (z obraza) desenmascarar (ali arrancar la careta) a alg
  • snéti snámem dov., зня́ти зніму́ док., здійня́ти здійму́ док.
  • snéti snámem dov. a da jos
  • znêsti znesem, znesi -ite, znesel znesla
    I.
    1. snesti, snijeti, sneti: znesti jajce
    2. iznijeti, izneti: račun znese 1000 tolarjev
    3. noseći skupiti: znesti vse na kup
    II. znesti se nad kom iskaliti svoj gnjev na kom; v. i iznesti
  • bajonét bayoneta f

    juriš z bajoneti carga f a la bayoneta
    nasaditi, sneti bajonet armar, calar la bayoneta
  • baretka samostalnik
    (pokrivalo) ▸ barett, svájcisapka
    pletena baretka ▸ kötött svájcisapka
    vojaška baretka ▸ katonai barett
    sneti baretko ▸ barettet levesz
    nositi baretko ▸ svájcisapkát hord
    črna baretka ▸ fekete barett
  • brzd|a ženski spol (-e …) der Zaum, das Zaumzeug
    stroga brzda die Kandare, das [Hohlgebiß] Hohlgebiss
    natakniti brzde aufzäumen
    sneti brzde abzäumen
  • čelada samostalnik
    (zaščitno pokrivalo) ▸ sisak
    motoristična čelada ▸ bukósisak
    kolesarska čelada ▸ kerékpáros bukósisak
    zaščitna čelada ▸ védősisak
    školjka čelade ▸ sisakhéj
    nadeti čelado ▸ felteszi a sisakot
    nositi čelado ▸ sisakot hord
    sneti čelado ▸ leveszi a sisakot
    čelada je obvezna ▸ kötelező a sisak
    motorist s čelado ▸ bukósisakos motoros
    voziti brez čelade ▸ bukósisak nélkül vezet
    smučati brez čelade ▸ bukósisak nélkül síel
    odprtina na čeladi ▸ sisaknyílás
    Povezane iztočnice: kolesarska čelada, vikinška čelada, čelada za motokros
  • drsálka patín m

    navezati (sneti) drsalke ponerse (quitarse) los patines
  • gláva (-e) f

    1. testa, capo; šalj. cocuzza, pera, capocchia; nareč. coccia, capoccia:
    glava mu je omahnila la testa gli crollò
    z dlanmi podpirati glavo appoggiare la testa sulle palme
    klobuk sneti z glave togliersi il cappello
    udariti koga po glavi picchiare, colpire qcn. per la testa, sulla testa
    debela, podolgovata glava testa grossa, oblunga
    svinjska, telečja glava testa di maiale, di vitello
    glava iz mavca testa di gesso
    glava me boli ho mal di testa, mi duole la testa
    zavrtelo se mu je v glavi sentì, ebbe un capogiro
    umivati si glavo lavarsi la testa
    skočiti v vodo z glavo naprej tuffarsi con la testa in giù
    biti za glavo višji od drugih essere più alto degli altri di una testa
    glavo pokonci su, coraggio
    pren. povesiti, skloniti glavo abbassare, chinare la testa
    odmajati z glavo scrollare il capo
    pren. stisniti glavo med ramena stringersi nelle spalle
    ekon. dohodek na glavo prebivalca reddito pro capite
    imeti toliko glav živine avere tanti capi di bestiame
    bati se za svojo glavo temere per la propria vita
    staviti glavo scommetterci la testa
    pren. odnesti celo glavo salvare la pelle
    na njegovo glavo je razpisana nagrada sul suo capo pende una taglia
    pognati si kroglo v glavo bruciarsi le cervella
    kaj plačati z glavo pagare con la vita
    za glavo mu gre ne va di mezzo la sua vita

    2. pren. (glava pri človeku kot središče njegovega razumskega in zavestnega življenja) testa, capo:
    rojiti po glavi frullare, ronzare in testa
    ne izgubiti glave (ostati priseben) non perdere la testa
    pog. zmešati glavo dekletu far perdere la testa a una ragazza
    izbiti si iz glave togliersi dalla testa
    pog. vtepsti si kaj v glavo mettersi qcs. in testa
    ne iti v glavo non andare in testa
    stopiti, šiniti, udariti v glavo venire in testa
    zapičiti si kaj v glavo ficcarsi qcs. in testa
    delati po svoji glavi fare di testa propria
    posvetiti se v glavi arrivarci, capire qcs.
    delati z glavo lavorare di testa
    pog. biti bistre, dobre, odprte glave avere buona testa, essere sveglio di cervello
    imeti dobro glavo avere buona testa, imparare con facilità
    imeti trdo glavo essere duro di comprendonio, studiare con difficoltà

    3. pren. (človek glede na značilnosti, umske sposobnosti):
    učena glava studioso, erudito
    visoka glava persona importante; potente; pezzo da novanta
    kronana glava testa coronata

    4. (vodilni človek v kaki organizaciji) capo; cervello:
    glava gibanja il cervello del movimento
    glava družine capofamiglia

    5. (glavi podoben del česa):
    glava kolone testa della colonna
    glava žeblja, vijaka la testa del chiodo, della vite
    glava solate, zeljnata glava cespo di insalata, di cavolo
    glava česna, čebule testa di aglio, di cipolla
    voj. glava rakete ogiva del missile

    6. (naslovni del knjige, časopisa, sestavka) intestazione; testata:
    glava časopisa testata di un giornale
    glava sestavka, pisma intestazione di uno scritto, di una lettera

    7. fiz. (elektromagnetni pretvornik za snemanje, reproduciranje, brisanje električnih signalov na disk ali magnetni trak) testina:
    brisalna glava testina di cancellazione
    čitalna glava testina di lettura
    pisalna glava testina di registrazione

    8. (v pisalnem stroju)
    pisalna glava testina di stampa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    boleti koga glava zaradi česa tormentarsi, crucciarsi per qcs.
    ne vedeti, kje se koga glava drži non sapere dove battere la testa; perdere la bussola, la tramontana
    ne imeti ne glave ne repa non aver né capo né coda
    ubijati si glavo s čim rompersi la testa con qcs.
    beliti si glavo s čim rompersi la testa, scervellarsi con qcs.
    pren. (spet) dvigati glave rialzare la testa
    imeti prazno glavo non sapere niente
    imeti glavo polno skrbi avere mille preoccupazioni
    imeti glavo na pravem koncu avere la testa sulle spalle
    nositi glavo naprodaj, v torbi rischiare la testa, la pelle
    nositi glavo pokonci andare a testa alta
    odnesti celo glavo salvare la pelle
    posuti si glavo s pepelom cospargersi il capo di cenere
    tiščati glavo v pesek (kot noj) fare come lo struzzo
    vtakniti glavo v tigrovo žrelo cavalcare la tigre
    znati iz glave sapere a memoria
    zaradi tega ti ne bo krona padla z glave non perderai per questo la tua dignità
    imeti dela čez glavo avere un sacco di cose da fare, avere molto lavoro
    vreči skrbi čez glavo gettarsi le preoccupazioni dietro le spalle
    zrasti komu čez glavo non curarsi più dei consigli, degli ammonimenti di qcn. (dei genitori da parte dei figli)
    nakopati si kaj na glavo accollarsi l'onere di qcs.
    svet na glavo obrniti, postaviti capovolgere tutto completamente
    saj nisem na glavo padel, (da bi ...) non sono mica tanto sciocco, stupido (da...)
    postaviti kaj na glavo stravolgere qcs.
    (ne grem, ne naredim) pa če se vsi na glavo postavite (non vado, non lo faccio) doveste farvi in quattro
    ubijati si glavo s čim rompersi la testa con qcs.
    umiti komu glavo dare una lavata di capo a qcn.
    izpuhteti iz glave passare di mente
    priti ob glavo morire ammazzato
    stopiti, zlesti v glavo andare, dare alla testa
    imeti na glavi, na grbi mantenere, aver cura di, aver la responsabilità di
    prijeti se za glavo mettersi le mani nei capelli
    siliti z glavo skozi zid voler raddrizzare le gambe ai cani
    imeti maslo na glavi avere la coda di paglia
    ne dovoliti, da bi ti po glavi hodili non lasciarsi mettere sotto i piedi
    zgrabiti zadevo pri glavi prendere il toro per le corna
    imeti slamo v glavi avere stoppa nel cervello
    imeti ga malo v glavi essere un po' brillo
    v njegovi glavi je nekaj narobe gli manca qualche rotella
    ne imeti strehe nad glavo essere senza tetto
    biti nov od nog do glave rimpannucciarsi dalla testa ai piedi
    imeti več v mezincu kot kdo v glavi essere di gran lunga superiore a qcn.
    alp. glava cepina testa della piccozza
    anat. mišična glava parte superiore del muscolo
    elektr. magnetna zvočna glava fonorivelatore, pick-up
    etn. lovec na glave cacciatore di teste
    film. filmska glava titoli di testa
    glava sekire testa della scure
    strojn. glava stružnice testa portamandrini
    strojn. frezalna glava testa universale
    strojn. vrtalna glava portapunta
    strojn. glava ojnice, ojnična glava testa di biella
    cilindrska glava, glava motorja testa del cilindro
    glava kovice testa del rivetto
    žel. tirnična glava il fungo della rotaia
    PREGOVORI:
    zob za zob, glavo za glavo occhio per occhio, dente per dente
    vsaka glava svoja pamet tante teste, tanti cervelli; tot capita, tot sententiae
    več glav več ve quattro occhi vedono meglio
    po slabi družbi rada glava boli la mala compagnia fa cattivo sangue
    riba pri glavi smrdi il pesce comincia a puzzare dalla testa
    kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe
  • jadr|o1 srednji spol (-a …) pomorstvo das Segel
    drugo letno jadro die Fock
    glavno jadro Großsegel
    košno jadro Marssegel
    križno jadro Bagiensegel, Kreuzsegel, Rahsegel
    latinsko jadro der Besan, das Lateinersegel
    letno/sprednje jadro der Klüver
    ročno jadro Handsegel
    slepo jadro die Blinde
    sončno jadro Sonnensegel
    sošno jadro Gaffelsegel
    sprednje trikotno jadro Stagsegel
    štirikotno sprednje jadro die Breitfock
    visoko jadro Hochsegel
    vmesno jadro Sprietsegel
    vršno jadro Bramsegel
    površina jadra die Segelfläche
    jadra množina das Segelwerk
    namestiti jadra auftakeln
    razpeti jadra die Segel hissen
    sneti jadra abtakeln
    spustiti jadra die Segel streichen
    s polnimi jadri mit vollen Segeln (tudi figurativno)
    brez jader segellos
    figurativno vzeti komu veter iz jader (jemandem) den Wind aus den Segeln nehmen
    izdelovalec jadrer der Segelmacher
  • jádro voile ženski spol

    jadra voilure ženski spol, voiles ženski spol množine
    razpeti jadra larguer (ali déferler, déployer, lâcher) les voiles
    jadra speti (sneti, zviti, spustiti) amener (ali carguer, (a) baisser) les voiles; figurativno baisser pavillon, s'incliner, se rendre, capituler
    s polnimi (razpetimi) jadri à pleines voiles
    razpeti vsa jadra, pluti z razpetimi jadri mettre toutes voiles dehors
  • jádro vela f

    jadra zviti, speti, sneti amainar (ali recoger) velas (tudi fig); fig darse por vencido
    dvigniti jadra izar velas
    pluti s polnimi jadri navegar a todas velas
    z razpetimi (polnimi) jadri viento en popa (tudi fig)
    vzeti komu veter iz jader (fig) desbaratar los planes de alg; anular los esfuerzos de alg
    razpeti vsa jadra desplegar todas las velas
  • jézik anatomija tongue; (govor) tongue, speech, language; idiom; (pri pihalu) mouthpiece; humoristično clapper

    materinski jézik native language, mother tongue
    mrtev (živ, tuj) jézik dead (living, foreign) language
    občevalni jézik colloquial language, vernacular
    knjižni jézik literary language
    diplomatski jézik diplomatic language
    Cankarjev jézik Cankar's language
    lahek, težak jézik easy, difficult language
    goveji, volovski jézik neat's tongue, ox-tongue
    obložen jézik medicina a coated (ali dirty, furred) tongue
    prekajen jézik smoked tongue
    zemeljski jézik neck, spit, tongue (of land)
    učitelj jézikov (foreign) language teacher
    dar za jézike gift of tongues
    morski jézik (riba) sole
    dolg, nebrzdan jézik unbridled tongue
    zloben jézik wicked (ali malicious) tongue
    moderni (stari) jézik modern (ancient) language
    strokoven jézik technical language
    uradni, službeni jézik official style
    zastarel jézik obsolete (ali archaic) language
    duh jézika genius of a language
    jézik posrednik interlingua
    na jéziku mi je, na jéziku imam (a se ne morem spomniti) it's on the tip of my tongue
    to je proti duhu jézika this is against the spirit of the language
    on je junak z jézikom (figurativno) he is a braggart (ali blusterer, swaggerer)
    ona ima oster (strupen) jézik she has a sharp (a venomous) tongue
    imeti dobro namazan jézik to have a glib (ali a well-oiled) tongue, to have the gift of the gab
    brzdati svoj jézik to keep one's tongue in check; to bridle, to curb one's tongue
    kar ima na srcu, ima tudi na jéziku he wears his heart on his sleeve
    imeti dolg jézik to have a long tongue
    ona je vsem ljudem na jéziku everyone is (ali pogovorno they're all) talking about her
    držati jézik to hold one's tongue
    drži jézik!, jézik za zobe! hold your tongue!, shut your mouth!, shut up!, keep your mouth shut!
    jézik si izbrusiti z govorjenjem to talk one's head off
    imeti besedo na jéziku to have the word on the tip of one's tongue
    jézik mu je odpovedal his tongue failed him
    pokazati komu jézik to put one's tongue out at someone
    pokaži jézik! put out your tongue!
    sneti komu besedo z jézika to take the words out of someone's mouth
    pazi na svoj jézik! mind your tongue!
    lomiti jézik to murder a language
    jézik se mu je razvezal he is no longer tongue-tied, he has found his tongue, he has become talkative
    zlobni jéziki trdijo malicious tongues assert
    jézik ji dobro teče, ji je dobro namazan her tongue is well-oiled, pogovorno her tongue's no cripple
    jézik mu teče kot mlin he's a nonstop chatterbox, he could talk the hind leg off a donkey
    zavezati komu jézik to silence someone, pogovorno to make someone pipe down
    (on) ima zavezan jézik he is tongue-tied
    ušlo mi je z jézika I let it slip out
    on zna mnogo jézikov he is a polyglot
    tolči (kak) jézik (figurativno) to mangle a language
  • kapa samostalnik
    1. (pokrivalo) ▸ sapka
    volnena kapa ▸ gyapjúsapka
    V hudem mrazu se najlažje pogrejemo z debelo volneno kapo ali s puloverjem. ▸ Ebben a csípős hidegben vastag gyapjúsapkával vagy pulóverrel tudjuk a legkönnyebben felmelegíteni magunkat.
    pletena kapa ▸ kötött sapka
    krznena kapa ▸ szőrmesapka
    kuharska kapa ▸ szakácssapka
    škofovska kapakontrastivno zanimivo püspöki süveg
    sneti kapo ▸ sapkát levesz
    nadeti kapo ▸ sapkát húz
    nositi kapo ▸ sapkát hord
    Če smo na soncu, se moramo primerno zaščititi s kapo ali sončnimi očali. ▸ Ha a napon tartózkodunk, megfelelően meg kell védenünk magunkat sapkával vagy napszemüveggel.
    Povezane iztočnice: kopalna kapa, kapa s šiltom, kapa s ščitkom, kapa s ščitnikom, bejzbolska kapa, baseballska kapa

    2. geografija (ledeno območje) ▸ sapka
    polarna kapa ▸ sarki jégsapka
    V polarnih kapah so zmrznjen ogljikov dioksid, led in prah. ▸ A sarki jégsapkák fagyott szén-dioxidot, jeget és port tartalmaznak.
    ledena kapa ▸ jégsapka
    Na severnem in južnem tečaju Marsa sta vidni ledeni kapi. ▸ A Mars északi és déli pólusán jégsapkák láthatók.
    snežna kapa ▸ hósapka
    Zaradi višine, lepe oble oblike in zimske snežne kape je bila gora za popotnike od nekdaj zanimiva. ▸ Magasságának, gyönyörű kerek alakjának és téli hósapkájának köszönhetően a hegy mindig is érdekes volt az utazóknak.

    3. (o obliki) ▸ sapka, palást, héjazat
    Ker je lažji, se plin običajno zbere nad nafto v obliki plinske kape. ▸ Mivel könnyebb, a gáz általában gázsapka formájában gyűlik össze a kőolaj felett.
    Decembra je izdeloval različice v vojni požganih strešnih kap zvonikov župne cerkve. ▸ Decemberben a plébániatemplom harangtornyai háborúban leégett tetőpalástja változatait készítgette.
    Silos lahko zaključimo tudi s konusno kapo, ki omogoča odtok vode. ▸ A siló tetejére a víz lefolyását lehetővé tévő kúpos tetőhéjazat is kerülhet.