Franja

slabo [ó]

1. schlecht (slabo zapisan schlecht angeschrieben, igrati karte ein schlechter Kartenspieler sein, izkoriščati hrano ein schlechter Futterverwerter sein, pristajati - obleka einen schlechten Sitz haben, se goditi (jemandem) schlecht ergehen, se odrezati schlecht abschneiden, situiran schlecht gestellt, iti [schlechtgehen] schlecht gehen, schlecht ergehen, se odrezati schlecht wegkommen)

2. -schwach (ki se slabo prodaja verkaufsschwach, ki slabo bere leseschwach, ki slabo strelja [schußschwach] schussschwach); schwach- (razvit schwachentwickelt), -schlecht (osvetljen [schlechtbeleuchtet] schlecht beleuchtet); unter- (plačevati unterbezahlen, plačan unterbezahlt, osvetljen tehnika unterbelichtet)

3.
slabo mi je mir ist übel
slabo mi postaja mir wird übel

4.
slabo delati pfuschen, schludern
slabo deti komu (jemandem) schlecht bekommen
slabo govoriti o lästern über
slabo naleteti pri schlecht ankommen bei, (zameriti se) anecken
slabo opravljeno delo die Pfuscherei
slabo se končati ein schlimmes Ende nehmen
slabo se počutiti sich schlecht fühlen, nicht ganz auf dem Posten sein, sich mies fühlen, unwohl sein, on: ihm ist nicht wohl
slabo si zapomniti kaj kein Gedächtnis haben für
slabo slišati schwer hören, schwerhörig sein
slabo vzgojen ungeraten
slabo zvočno izoliran hellhörig

slab|o srednji spol das Schlechte (Schlechtes)
biti na slabem schlecht dran sein, schlecht dastehen, übel daran sein, sich schlecht stehen
obrniti se v slabo zum Schlechten ausschlagen

slabó prislov badly, ill, unwell; weakly, poorly

slabó hranjen undernourished
slabó mi je I feel sick
z njim je slabó he is badly off (ali hard up), things go very ill with him
slabó govorim angleško I can't speak English very well, my English is rather weak
on je slabó plačan he is underpaid
posli gredó slabó business is bad
slabó govoriti o kom to speak ill of someone
slabó se je izkazal, obnesel he cut a poor (ali sorry) figure
slabó se je končalo it turned out badly, pogovorno it came unstuck
slabó se počutim I feel unwell
slabó mi je postalo ob tem pogledu I felt sick at the sight (of it)
on slabó sliši he is hard of hearing
ona slabó vidi she has poor sight
moj brat se slabó uči my brother is a poor scholar
slabó se obnášati, se vesti to behave badly
slabó ravnati s kom to ill-treat someone

slabó adv.

1. male; poco:
slabo spati dormire male
slabo videti in slišati vedere e sentire male
slabo govoriti angleško masticare un po' di inglese
slabo končati finire malamente; male
slabo zaslužiti guadagnare poco
slabo poznati conoscere poco

2. (v povedni rabi izraža neprimernost, nezadovoljnost; v nikalnih stavkih precejšnjo zadovoljnost):
slabo je bilo, da se nisi z nikomer posvetoval hai fatto male a non consultarti con qcn.
z očetom je slabo il padre sta male
v avtobusu ji je vedno slabo in autobus si sente sempre male
slabo mu gre gli affari vanno male
pijača mi slabo dene il bere mi fa male
pren. slabo kaže le cose si mettono male
pren. slabo se mu piše le cose gli si mettono (proprio) male
pren. imeti koga slabo zapisanega avere una cattiva reputazione
ni slabo, nič se ne pritožujem non c'è male, non ho da lamentarmi
ne bi bilo slabo, če bi mi kdo pomagal non sarebbe male, se qualcuno mi desse una mano

slabó pril. slabo, loše, rđavo, nepovoljno: slabo gospodari
rđavo gazduje; slabo razumeti tuj jezik; slabo govoriti ruski; biti slabo oblečen
biti loše obučen; slabo se učiti
slabo učiti; slabo govoriti o kom; slabo soditi koga
loše suditi o kom; slabo kaže
izgledi nisu dobri; slabo se mu godi
loše, rđavo živi; slabo mu je postalo
pozlilo mu je

slabó mal

slabo mi je me siento mal
slabo mi je postalo sentí un desfallecimiento
človeku postane slabo ob tem (es algo que) dá nauseas
bolniku gre slabo el enfermo va mal
slabo izvesti dela hacer mal (ali fam chapuceramente) a/c
biti slabo zapisan ser mal visto, estar mal conceptuado
slabo ravnati s kom portarse mal con alg, maltratar a alg, tratar mal a alg

slabó prisl., пога́но присл., ке́псько присл., негара́зд присл.

slábo -ega s slabo, ocjena, ocena slabo: v matematiki ima slabo; ima skoraj same -e; -ega v latinščini ne bo zlepa popravil

duh je voljan, ali meso je slabo frazem
(pregovor) ▸ a lélek kész, de a test gyenge

slabo gospodarjenje srednji spol die [Mißwirtschaft] Misswirtschaft

slabo mnenje srednji spol eine schlechte Meinung
imeti slabo mnenje keine gute Meinung haben von, eine schlechte Meinung haben von, nicht gut zu sprechen sein auf, nichts von (etwas) halten, schlecht zu sprechen sein auf

slabo počutje srednji spol das Unwohlsein, die [Unpäßlichkeit] Unpässlichkeit

slabo ravnanje srednji spol die Lieblosigkeit, lieblose Behandlung, tudi pretepanje: die [Mißhandlung] Misshandlung

slabo razpoloženje srednji spol eine schlechte Stimmung
spraviti v slabo razpoloženje in schlechte Stimmung versetzen

slabo vreme srednji spol schlechtes Wetter, das Schlechtwetter
če bo slabo vreme bei Schlechtwetter
fronta slabega vremena die Schlechtwetterfront
obdobje slabega vremena die Schlechtwetterperiode
območje slabega vremena das Schlechtwettergebiet
stalno območje slabega vremena die Wetterecke, der Wetterwinkel
polet/let v slabem vremenu letalstvo der Schlechtwetterflug

brljàv -ava -o
1. slabovid, slaba vida: ali si brljav, da ne vidiš
2. koji slabo svijetli (sve-): -a petrolejka

cmíhati se -am se slabo i isprekidano plakati, kiskati

gmájna ž (nj. gemein)
1. neobrađena i slabo obrasla zajednička zemlja, zajednički pašnjak: občiraska, vaška gmajna
2. uboga gmajna iskorištavani narod

izhájati -am
1. izlaziti: časnik izhaja vsak dan
2. proizlaziti: nesreča izhaja iz zmote
3. slabo izhajati s kom slabo se slagati s kim; dobro izhajati s kom
dobro živjeti (-ve-) s kim; s tem težko izhajam
time jedva vezujem kraj s krajem; s tem za silo izhajam
time nekako izlazim na kraj

lomíti lomim
1. lomiti: lomiti kruh, pogačo; led na reki se lomi; lomiti kopja za tuje koristi
2. prelamati: lomiti žarke
3. kršiti: lomiti roke
4. božjast ga lomi
napada ga padavica, epilepsija; smeh me lomi
ne mogu da odolim smijehu; krč ga lomi
grč ga steže, lomi; jeza ga lomi
kipi u gnjevu
5. kidati sa: lomiti tradicijo, stare družbene odnose
6. natucati, slabo govoriti strani jezik: za silo je lomil angleško
za nevolju je natucao engleski
7. činiti, govoriti kojekakve gluposti: že pet ga lomiš
8. sila kola lomi
u nevolji je svako sredstvo dozvoljeno