Franja

seči [é] (sežem) segati

1. z roko po čem, v kaj: greifen (nach/in), langen (nach)
seči v in (etwas) hineingreifen, hineinlangen
seči čez kaj über (etwas) hinübergreifen
seči po čem greifen nach
seči po orožju nach den Waffen greifen

2. (raztezati se) reichen (do bis), (preko hinüberreichen)
seči do kosti mraz in die Knochen fahren
seči v besedo in die Rede fallen
seči v žep in die Tasche greifen
ozemlje, kamor ni segla ledena doba eiszeitliches Refugialgebiet

séči¹ (sečem) (travo, žito) to mow (down); to cut; to reap; (drevje) to cut down

séči² (sežem) to reach (po for)

segel je po palici he reached for his stick
séči v žep to put one's hand in one's pocket
globoko séči v žep (figurativno) to dip deep into one's purse
kakor daleč seže oko as far as the eye can see
séči si v roke to shake hands
kakor dolgo bodo segle (trajale) naše zaloge as long as our provisions last

séči, ségati

seči do s'étendre jusqu'à, aller jusqu'à, s'élever jusqu'à, atteindre à
seči po chercher à prendre (ali saisir) quelque chose, (é)tendre la main vers quelque chose
seči v, vmes intervenir, s'interposer dans
seči v pravice koga empiéter sur (ali usurper) les droits de quelqu'un
seči komu v besedo couper la parole à quelqu'un, interrompre quelqu'un
seči nazaj (časovno) remonter à
seči komu v roko donner (ali tendre) la main à quelqu'un, donner une poignée de main à quelqu'un
seči komu v srce toucher quelqu'un, aller droit au cœur de quelqu'un
v žep seči mettre la main dans (ali à) la poche
kakor daleč seže oko à perte de vue
ne seže mu do gležnjev il ne lui arrive pas à la cheville

séči (séčem) imperf. nareč.

1. (sekati) tagliare, abbattere

2. falciare

séči (séžem) | ségati (-am) perf., imperf.

1. stendere, allungare la mano; prendere; mettere mano (a):
segel je na polico in vzel knjigo allungò la mano verso lo scaffale e prese un libro
seči po klobuku prendere il cappello
seči si v lase passarsi la mano nei capelli

2. (zajemati določeno časovno obdobje) rimontare, risalire, rifarsi (a); inquadrare:
v pripovedovanju sega daleč nazaj v preteklost il racconto si rifà al lontano passato, nel racconto l'autore risale al lontano passato
v zadnjem romanu je pisatelj segal v sodobni svet nell'ultimo romanzo lo scrittore inquadra aspetti del mondo contemporaneo

3. arrivare, giungere (a); raggiungere:
voda je segla do hiš l'acqua giunse al livello delle case
m hribovje seže nad tisoč metrov nadmorske višine i monti raggiungono i mille metri (di altitudine)
kakor daleč seže oko fin dove giunge la vista, a portata d'occhio, fin dove arriva l'occhio

4. pren.
spet seči po cigaretah riprendere a fumare
seči po knjigi leggere
seči po palici picchiare, bastonare
seči po steklenici essere un ubriacone

5. (uporabiti, uporabljati) impiegare, usare, ricorrere a:
v obrambi je segel po orožju per difendersi ricorse alle armi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njegove besede so mu segle v srce le sue parole lo commossero
roka pravice sem ne seže la giustizia fin qui non arriva
seči stvari do dna giungere al nucleo del problema
ne seči komu do kolen non giungere neppure alla caviglia di qcn.
seči komu v besedo interrompere qcn., interloquire nel discorso di qcn.
seči globoko v žep pagare caro
seči po najvišji lovoriki conquistare la palma della vittoria, giungere agli allori
pren. seči si v roke rappacificarsi, accordarsi
PREGOVORI:
dober glas seže v deveto vas fama vola e nave cammina

séči sečem, seci -ite, sekel -kla
1. sjeći, seći: seči sovražnike, drevje
2. obarati: seči drevje, drevo

séči sežem, sezi -te i -ite, segel -gla
1. segnuti, mašiti se: seči z roko v žep; seči za pogačo
2. segnuti, zahvatiti pogledom: seči kamor seže oko
3. doprijeti, dopreti, dopirati: do koder seže spomin; dober glas seže v deveto vas
4. dirnuti: seči v tuje pravice
5. upasti: seči komu v besedo
6. seči komu v roke pružiti komu ruku; seči mirno
promašiti, promašiti; seči komu pod pazduho
pomoći komu

séči, segati

segati do extenderse hasta
segati do (glas, pogled) alcanzar hasta
seči po čem extender la mano para coger (ali para agarrar) a/c
seči nazaj (časovno) remontar(se) (a)
seči v pogovor intervenir en una conversación
segati po sapi tomar aliento
do gležnjev komu ne segati ser muy inferior a alg, fam no llegar a alg ni a la suela del zapato
seči komu v roke tender (ali dar) la mano a alg
seči v žep meter la mano en el bolsillo
kakor daleč seže oko todo lo que la vista abarca, en cuanto alcanza la vista, al alcance de la vista

séči séžem dov., сягну́ти -ну́ док.

séči séžem dov.
1. a întinde mâna
2. a se întoarce, a merge la

globoko seči v mošnjo frazem
(plačati veliko denarja) ▸ mélyen az erszényébe nyúl, mélyen a zsebébe nyúl
Dobro se še spominjam kolega, ki je pri nakupu avtomobila segel globoko v mošnjo. ▸ Még jól emlékszem a kollégámra, aki autóvásárlásnál mélyen a zsebébe nyúlt.

seči v denarnico frazem
(plačati) ▸ belenyúl a pénztárcájába
Zaradi večje varnosti bodo prekrškarji morali globoko seči v denarnico. ▸ A nagyobb biztonság érdekében a szabálysértőknek mélyebben kell a pénztárcájukba nyúlniuk.

besed|a [é] ženski spol (-e …)

1. das Wort [ množina za besede v stavku: Worte, množina za nepovezane/posamezne besede: Wörter] (častna Ehrenwort, ključna Schlüsselwort, modna Modewort, osnovna Grundwort, posebej priljubljena Lieblingswort, živa das gesprochene Wort); (besedilo) das Wort
sklepna besed das Nachwort
spremna besed das Geleitwort

2. vezana, nevezana: die Rede (gebundene Rede, ungebundene Rede)

3. religija das Wort (Gospodova Wort des Herrn, Božja Wort Gottes/Gottes Wort)
deset besed die zehn Worte

4. pri učenju jezikov: die Vokabel
učiti se besede Vokabeln lernen
lingv. das Wort (trizložna dreisilbiges Wort, samostalniška substantivisches Wort, narečna mundartliches Wort)
črkovati/podčrtavati besede (bestimmte) Wörter buchstabieren/unterstreichen
beseda:
mož beseda ein Mann von Wort
žal besed ein böses Wort (med nama ni bilo žal besede unter uns ist kein böses Wort gefallen)
|
beseda je o … es ist die Rede von …
beseda je nanesla na … die Rede kam auf …
beseda je dala besedo ein Wort gab das andere
beseda ni konj Fragen steht jedem frei
vsaka beseda je odveč jedes Wort ist zu schade
|
o tem sploh ni tekla beseda davon war keine Rede
častna beseda das Ehrenwort
besede:
dolžina besede die Wortlänge
pomen besede die Wortbedeutung
zadnji glas besede (izglasje) der Auslaut
v pravem pomenu besede im wahrsten Sinne des Wortes
niti besede kein (einziges) Wort, nicht ein Wort (niti besede ni rekel o tem das erwähnte er mit keinem Wort)
ne privoščiti niti besede keines Wortes würdigen
ne imeti nobene besede figurativno nichts zu sagen haben, nichts zu bestellen haben (pri bei), nichts zu melden haben
ni vredno besede (es) ist nicht der Rede wert
|
besedo, dve ein paar Worte
samo besedo! nur ein Wort!
dati/vzeti besedo das Wort erteilen/entziehen
imeti besedo das Wort haben
imeti glavno besedo das große Wort haben
imeti zadnjo besedo das letzte Wort haben
držati besedo zu seinem Wort stehen, das Wort halten
poprijeti besedo das Wort ergreifen
požreti besedo das Wort nicht halten
prelomiti besedo wortbrüchig werden
dal sem (komu) besedo ich bin bei (jemandem) im Wort
spregovoriti odkrito/resno besedo (s kom) ein offenes/ernstes Wort reden (mit jemandem)
reči dobro besedo za (koga) für (jemanden) ein (gutes) Wort einlegen
vzeti besedo iz ust/z jezika das Wort aus dem Mund/von der Zunge nehmen
|besed|e množina:
pohvalne besede Lobesworte
prazne besede leere Worte
|
izbira/izbor besed die Wortwahl
nimam besed! mir fehlen die Worte! ich bin sprachlos!
ne izgubljaj besed! spar dir die Worte!
ne izgubljati besed kein Wort über … verlieren
obračati besede v ustih das Wort im Munde herumdrehen
krčevito iskati besede nach Worten ringen
požirati besede koga (jemandem) am Mund hängen
|
brez besede oditi: wortlos, ohne ein Wort (zu sagen)
brez besed wortlos
osupel: sprachlos; karikatura: ohne Worte
ostati brez besed: ostal je … es hat ihm die Rede verschlagen
do besede:
priti do besede zu Wort kommen
pustiti do besede sprechen lassen
k besedi:
prijaviti se k besedi sich zu Wort melden
prijava k besedi die Wortmeldung
|
na besedo verjeti/ubogati: aufs Wort
na besede koga ne dam veliko auf (jemandes) Worte gebe ich nicht viel
|
od besede do besede Wort für Wort
preiti od besed k dejanjem den Worten Taten folgen lassen
|pri besedi:
ko sem že/ravno pri besedi da ich gerade das Wort habe
|
s svojimi besedami mit eigenen Worten
povedati s svojimi besed wiedergeben, zgodbe: nacherzählen
|v besedo:
seči/skočiti v besedo ins Wort/in die Rede fallen
|
v besedi in sliki in Wort und Bild
v nekaj besedah mit wenigen Worten
v dveh besedah mit zwei Worten
|
z besedo na dan! heraus mit der Sprache!
priti z besedo na dan mit der Sprache herauskommen
z besedo in dejanjem in/mit Wort und Tat
z besedami na nakaznici/čeku: in Worten
z drugimi besedami mit anderen Worten
izraziti z besedami in Worte kleiden
|
prijeti za besedo beim Wort nehmen
prositi za besedo ums Wort bitten

beséda mot moški spol , parole ženski spol , vocable moški spol

besedo ima predsednik la parole est au président
z eno besedo (povedano) en un mot, bref, en somme
častna beseda parole ženski spol d'honneur
mož beseda homme de parole
moška beseda parole d'honnête homme
ne držati besede, besedo snesti manquer à sa parole
držati besedo tenir sa parole (ali sa promesse)
ne črhniti besede ne souffler mot
prijeti koga za besedo prendre quelqu'un au mot
zadnja beseda še ni bila izrečena le dernier mot n'a pas encore été dit
prositi (za) besedo demander la parole
to ni vredno besede ça ne vaut pas la peine d'en parler
nobene besede več! pas un mot de plus!
prazne besede des paroles vaines, des mots, des paroles, des phrases
dar besede don moški spol de la parole ali de l'élocution
pozdravne besede allocution ženski spol de bienvenue
zadnje besede obtoženca dernière déclaration
vzeti besedo retirer la parole
predati besedo passer la parole
verjeti na besedo croire sur parole
besedo za besedo mot à (ali pour) mot
z drugimi besedami en d'autres termes, autrement dit
po besedah d'après, au dire de …
ne najdem besed je ne trouve pas de mots pour …
seči v besedo couper la parole, interrompre
svoboda besede liberté ženski spol de parole
tehniška beseda language moški spol technique
zadnja beseda mode le dernier cri de la mode
modna beseda mot à la mode (du jour ali en vogue)
brez besede sans mot dire, sans souffler mot, muet d'étonnement, stupéfait, interdit
ostal sem brez besede j'en suis resté interdit (familiarno baba, tout baba)
z besedo in dejanjem en paroles et en actes
mir besedi assez parlé! (ali causé!), trêve de paroles!
(svojo) besedo dati promettre, engager sa parole
besedo dati donner (ali accorder) la parole
besedo napeljati na amener la conversation sur, mettre sur le tapis (ali en discussion)
osnovna beseda radical moški spol
uvodna beseda avantpropos moški spol, préface ženski spol, introduction ženski spol
sklepna beseda épilogue moški spol, postface ženski spol, dernier mot moški spol, allocution ženski spol (ali discours moški spol) de clôture
tolažilna beseda parole ženski spol consolante (ali réconfortante), consolation ženski spol

beséda -e ž., сло́во -а с.

• ségati v besédo перебива́ти
• séči v besédo переби́ти
• sklépna beséda післясло́во, післямо́ва, оста́ннє сло́во

góvor (-a) m

1. discorso; lingua; linguaggio; parlata; parola; favella, loquela:
motnje, tehnika govora disturbi, tecnica del discorso
obvladati jezik v govoru in pisavi padroneggiare una lingua nella forma orale e scritta
spoznati koga po govoru riconoscere qcn. dalla parlata
dar govora dono della parola
imeti dar govora essere un buon oratore, avere la parlantina sciolta

2. (izražanje misli z govorjenjem) discorso, parola:
seči komu v govor interrompere qcn. nel mezzo del discorso
svoboda govora libertà di parola

3. (pogovor) discorso:
napeljati, obrniti, zasukati govor drugam sviare il discorso
o tem bo še govora (di questo) se ne parlerà ancora
(v medmetni rabi z nikalnico za izražanje močnega zanikanja) ni govora! assolutamente no, nient'affatto, neanche per idea
'Ali grem lahko v kino?' 'Ni govora!' 'Posso andare al cinema?' 'Neanche per sogno!'

4. (podajanje sestavka v javnost) discorso, indirizzo; orazione:
pog. imeti, držati govor tenere un discorso
nastopni govor discorso inaugurale, prolusione
otvoritveni, uvodni govor discorso d'inaugurazione, discorso introduttivo
pozdravni govor indirizzo di saluto
slavnostni govor discorso ufficiale
nagrobni govor orazione funebre

5. (jezik v govorjeni obliki) lingua, linguaggio:
knjižni, domači govor lingua letteraria, lingua parlata
otroški, pesniški govor linguaggio infantile, poetico
likovni govor linguaggio figurativo
lingv. odvisni, indirektni govor discorso indiretto
lingv. premi, direktni govor discorso diretto

mošnja samostalnik
1. (vrečka) ▸ erszény, zacskóIzpod plašča je potegnil mošnjo z zlatniki in jo vrgel skozi okno. ▸ A köpenye alól előhúzott egy arannyal teli erszényt, és kidobta az ablakon.

2. (denarna sredstva) ▸ kincstár, pénztárca, erszényRusija samo igra velesilo, ki pa ima zelo prazno mošnjo. ▸ Oroszország csak megjátssza, hogy nagyhatalom, mert amúgy teljesen üres a kincstára.Cirkus je pač biznis in otroci najlažje razvežejo mošnje svojih staršev. ▸ A cirkusz olyan showbiznisz, ahol a gyerekek a legkönnyebben nyitják meg a szüleik pénztárcáját.

3. (del telesa) ▸ herezacskóDimeljski kanal je prehod, skozi katerega se spusti modo v mošnjo. ▸ A lágyékcsatorna az az átjáró, amelyen keresztül a here leszáll a herezacskóba.
Ko samci spolno dozorijo, se jim mošnja obarva modro zeleno. ▸ Amikor a hímek ivarérettek lesznek, a herezacskójuk kékeszölddé válik.

mošnjič|ek moški spol (-ka …) figurativno (denarnica) der Geldbeutel, die Börse, ironično der Säckel (državni Staatssäckel)
poseči v mošnjiček in den Säckel greifen
vtakniti v mošnjiček einbeuteln, ironično einheimsen
odvezati mošnjiček den Geldbeutel zücken
globoko seči v mošnjiček tief in den Geldbeutel greifen

orožj|e¹ [ó] srednji spol (-a …) vojska

1. (oborožitev) Waffen množina, die Bewaffnung, die Rüstung; (bojna oprema) das Kriegsgerät; (bojno sredstvo) kemično: der Kampfstoff

2. die Waffe (avtomatsko Maschinenwaffe, daljinsko Langstreckenwaffe, jedrsko Kernwaffe, Atomwaffe, maščevalno Vergeltungswaffe, metalno Wurfwaffe, ofenzivno Angriffswaffe, kratkega dometa Kurzstreckenwaffe, srednjega dometa Mittelstreckenwaffe, za bodenje Hiebwaffe, za množično uničevanje Massenausrottungswaffen množina, protipodmorniško U-Jagd-Waffe, protitankovsko Panzerabwehrwaffe, raketno Raketenwaffe, ramensko strelno Schulterfeuerwaffe, razdiralno Zerstörungswaffe, ročno protitankovsko Panzerabwehrhandwaffe, ročno strelno Handfeuerwaffe, Handwaffe, Faustfeuerwaffe, samokresno Selbstladewaffe, strelno Feuerwaffe, Schießwaffe, [Schußwaffe] Schusswaffe, tajno Geheimwaffe, taktično taktische Waffe, teledirigirano Fernlenkwaffe uničevalno Vernichtungswaffe, uplenjeno Beutewaffen množina, vbodno Stichwaffe, Stoßwaffe, letalstvo vgrajeno Bordwaffe, zastraševalno Abschreckungswaffe)
dobava orožja die Waffenlieferung
izvoz orožja der Rüstungsexport
nakup/nakupovanje orožja der Rüstungskauf
posedovanje orožja der Waffenbesitz
uporaba orožja der Waffengebrauch
uporaba strelnega orožja der [Schußwaffengebrauch] Schusswaffengebrauch
zbirka orožja die Waffensammlung
ples z orožjem der Waffentanz
figurativno rožljanje z orožjem das Säbelrasseln, Säbelgerassel
trgovec z orožjem der Waffenhändler
trgovina z orožjem der Waffenhandel
z orožjem komu kaj vzeti ipd.: mit Waffengewalt
z lastnim orožjem mit seinen eigenen Waffen (tudi figurativno)
odpoved orožju der Waffenverzicht
zakonodaja o orožju das Waffenrecht
položiti orožje die Waffen strecken/niederlegen
pustiti, da naj spregovori orožje die Waffen sprechen lassen
orožje molči die Waffen ruhen
brez orožja waffenlos, unbewaffnet, ozemlje: waffenfrei
seči po orožju zu den Waffen greifen